Tuji nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanje je M.O., ki je umrl kot pripadnik Armade BIH, očitno štel za zavarovanca in mu je obdobje, prebito v vojski, upošteval v pokojninsko dobo. Skladno s 1. odstavkom 254. člena ZPIZ/92 pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pri zavodu uveljavi oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana. Ker je bil pokojni M.O. nazadnje zavarovan v BIH, niso izpolnjeni zakonski pogoji za vodenje postopka pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine.
ZPP člen 154, 154/2, 199, 199/1, 154, 154/2, 199, 199/1.
stranski intervenient - stroški postopka
Ker stranski intervenient v pravdi deluje poleg glavne stranke, odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške, ni pravilna, saj ga na plačilo le-teh ni mogoče obsoditi.
dlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkaz obstoja pravice na predlaganem predmetu izvršbe - originaren način pridobitve lastninske pravice - skupno premoženje
Ni mogoče enačiti nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, s tisto, ki jo utrpi dolžnik. Po dolžniku zatrjevana nenadomestljiva škoda namreč res ne more biti tista škoda, ki je posledica same izvršbe, saj izvršba teče prav zaradi tega, ker dolžnik prostovoljno ne izpolni obveznosti. Drugače pa je pri tretjih, tretji lahko utrpi nenadomestljivo škodo zaradi same izvršbe.
V primeru originarnega načina pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivne, ampak dekleratorne narave ter zato za obstoj pravice v skladu s 1. odst. 73. člena ZIZ zadostuje navedba vseh tistih pravnorelevatnih dejstev v povezavi z javnimi oziroma zasebnimi listinami, ki imajo naravo javne listine, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice.
Ker je tožnik odpravnino za delovno dobo od sklenitve delovnega razmerja do prvega stečajnega postopka (ki se je zaključil s prisilno poravnavo) že prejel, ni upravičen do odpravnine višje od odpravnine na podlagi delovne dobe od nadaljevanja delovnega razmerja po potrjeni prisilni poravnavi dalje.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker tožniki kot sindikalni zaupniki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče uporabiti instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, saj bi bilo s tem varstvo pred odpovedjo izničeno.
SKPgd člen 43, 43/3, 52, 52/3. Kolektivna pogodba časopisne, informativne, založniške in knjigotržke dejavnosti člen 46, 46/3.
plača – osnovna plača – provizija – stroški prevoza – službena pot – kilometrina
Ker je bila osnovna plača tožečih strank v pogodbi o zaposlitvi določena v odvisnosti od delovnega mesta, na katero sta bili razporejeni, mesečne realizacije prodaje ter odstotka provizije, je tožbeni zahtevek za plačilo celotne provizije glede na doseženi promet (poleg osnovne plače) neutemeljen.
Tožeči stranki za prevoz na teren nista uporabljali svojega osebnega avtomobila, ampak sta se vozili skupaj s sodelavci, tako da jima dejanski stroški v višini kilometrine niso nastajali. Iz tega razloga, pa tudi ker delo na terenu po pogodbi o zaposlitvi ne predstavlja službene poti, tudi tožbeni zahtevek za povračilo stroškov prevoza ni utemeljen.
javni uslužbenec - vojak - dodatek za deljen delovni čas - dodatek za izmensko delo - dežurstvo - straža
Tožnica za čas, ko je bila v času dežurstva in straže prisotna na delovnem mestu in na razpolago delodajalcu, ni upravičena do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času niti do dodatka za izmensko delo, saj je plačilo za ta čas posebej urejeno v pravilniku tožene stranke in znaša 60 % osnove brez dodatkov.
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je potrebno šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do plače v višini, kot mu jo zagotavlja kolektivna pogodba.
določenost zahtevka - primernost izvršilnega naslova
Zahtevek na gradbenem področju mora biti tak, da ga je mogoče izvršiti v tehničnem in gradbenem smislu. Pomanjkljiv je zahtevek: „omogočiti dostop po novih stopnicah“.
Materialna imuniteta izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov in pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka naperila zoper toženo stranko kot sodnico.
ZDR člen 30, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije člen 58.
povračilo stroškov v zvezi z delom – minimum pravic
Četudi v ZDR to ni izrecno določeno, je treba šteti, da se delavec minimumu pravic, ki mu jih zagotavlja zakon oziroma kolektivna pogodba, ne more odpovedati. To pomeni, da je tožnik upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje, kot mu jih zagotavlja kolektivna pogodba.
ZZVZZ člen 28, 29, 31, 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 262, 262/2, 159, 158/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/5. OZ člen 378, 378/1.
refundacija nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela – delna invalidska pokojnina
Kljub temu da je bila zavarovancu (delavcu tožnika) z dokončno odločbo priznana pravica do dela v krajšem delovnem času od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, je tožnik (delodajalec zavarovanca) upravičen do refundacije izplačanega denarnega nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni od toženca, ker je bilo s pravnomočno odločbo toženca odločeno, da je zavarovanec (delavec tožeče stranke) začasno nezmožen za delo (za polni delovni čas), delavec oziroma zavarovanec pa tudi ni pričel delati s krajšim delovnim časom, oziroma o krajšem delovnem času ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Izročitve listin, s katerimi bi zavarovanec v upravnem postopku dokazoval obstoj pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni mogoče zahtevati pred delovnim sodiščem in je takšno tožbo potrebno zavreči.
Pogodbena kazen zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca je bila predvidena s kolektivno pogodbo, ki je veljala v času, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere nezakonitost je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zato je upravičena do pogodbene kazni.
denacionalizacija - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSM0020578
ZOR člen 214, 214. ZDen člen 72, 72. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 362. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
nemožnost uporabe oziroma upravljanja premoženja - neupravičena pridobitev - čista obogatitev in prikrajšanje - odškodnina - opozorila sodišča druge stopnje
Neupoštevanje napotil višjega sodišča, danih v predhodnem sklepu o razveljavitvi, glede na posledično nepravilnost odločitve že samo po sebi predstavlja procesno kršitev po prvem odstavku 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
V obdobju od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje je potrebno ugotoviti čisti obseg obogatitve na strani toženke in čisti obseg prikrajšanja na strani tožnikov, ki zahtevata ugotovitev vrednosti tržne najemnine stanovanj in poslovnih prostorov, ki bi tožnikoma šla v skladu z njunim solastniškim deležem ter stroškov upravljanja, vzdrževanja in davščin, ki bi jih morala tožnika plačati v primeru, če bi prostore oddajala v najem (najemodajalec mora namreč od prejete najemnine odvesti davke in torej ne prejme čiste vrednosti najemnine). Prikrajšanje tožnikov oziroma obogatitev toženke tudi v primeru, če bi toženka dejansko uporabljala vse prostore, ne bi bi bilo večje oziroma manjše od vrednosti tržne najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, vzdrževanja in za davščine iz prejete najemnine. Sodišče sicer ne odmerja davka, a ga je pri ugotavljanju čiste vrednosti prikrajšanja oziroma obogatitve dolžno upoštevati, saj je plačevanje davka zakonska obveznost vsakega najemodajalca.
ZKZ člen 19, 22, 19, 22. ZPP člen 184, 184/3, 339, 339/2, 339/2-14, 184, 184/3, 339, 339/2, 339/2-14.
kmetijska zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - oblika vročitve sprejema ponudbe - sprememba tožbe
Sodišče je v celoti verjelo tožniku, da je ta osebno vročil sprejem ponudbe toženki. Iz izpovedbe tožnika in njegovih navedb v vlogah namreč izhaja, da je izročil toženki sprejem ponudbe isti dan kot upravni enoti in da so mu tam svetovali, naj osebno vroči toženki sprejem ponudbe.
Pritožbi ni pritrditi, da je vsak drug sprejem ponudbe, razen priporočene pošiljke, neveljaven, saj taka določba tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih ne izključuje drugačne zanesljive vročitve (tudi osebne) sprejema ponudbe.
ureditev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - zadnja mirna posest - pravična ocena - vrednost spornega mejnega prostora
Primarni kriterij za urejanje meje je po določbi prvega odstavka 77. člena SPZ močnejša pravica. Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na podlagi katerega izmed pravno veljavnih načinov (priposestvovanje, dogovor o poteku meje) ali publicijanska (bonitarna) lastnina. Sodišče mora tako najprej ugotoviti staro mejo, oprto na pravico mejašev, nato pa ali se je premaknila in zakaj oziroma ali za premik obstaja pravna podlaga, ali pa je posledica samovoljnega ravnanja enega od mejašev. Ob tem pa mora upoštevati omejitev določeno v tretjem odstavku 77. člena SPZ, ki sodišču v primeru, ko vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, dovoljuje, da uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata.
Oporoka je res strogo obličen enostranski pravni posel za primer smrti, vendar je lahko tudi samo delno veljavna, oziroma neveljavna samo v tistem delu, ki ne izpolnjuje pogojev obličnosti.
ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3. ZOFVI člen 59. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - ravnatelj - razrešitev
Ker je bila tožnica utemeljeno razrešena zaradi nezakonitega ravnanja v zvezi z neupoštevanjem pravil in postopkov pri javnih naročilih in razpisih delovnih mest, kar je povzročilo, da ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela oziroma funkcije ravnatelja, ji je tožena stranka zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Ker so bile disciplinske odločbe pravnega prednika tožene stranke, na podlagi katerih je tožnici delovno razmerje prenehalo, razveljavljene, je za čas, ko ni delala, upravičena do nadomestila plače v višini razlike v plači med plačo, ki bi jo prejemala, če bi delala, in denarnim nadomestilom iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in plačo, ki jo je prejela v spornem obdobju pri drugem delodajalcu.