sklep Ustavnega sodišča o zavrženju ustavne pritožbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožbo, s katero se v upravnem sporu izpodbija sklep Ustavnega sodišča o zavrženju ustavne pritožbe in zahteva njegova razveljavitev oziroma odprava, je treba zavreči.
ZBPP člen 13. ZSVP člen 27, 27/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastni delež na nepremičnini
Tožnica je lastnica premoženja, ki se kot takšno upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in katerega vrednost presega 13.780,00 EUR, kar izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. Pri tožničinem solastnem deležu na nepremičnini niso vpisane nobene omejitve, zato v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje z njim, to je za obremenitev deleža ali njegovo prodajo. Pravilno in kot nesporno je ugotovljeno tudi, da ima sicer tožnica na naslovu te nepremičnine prijavljeno začasno prebivališče, vendar pa na tem naslovu dejansko ne prebiva.
ZBPP člen 20, 20/5. ZDoh-2 člen 46, 48. ZDavP-2 člen 1, 295, 297. ZUP člen 88, 88/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje prosilca - dohodek iz dejavnosti - dopolnilna popoldanska dejavnost - davčna osnova - vročanje - pooblaščenec - kršitev pravil upravnega postopka
Šele iz davčne napovedi samostojnega podjetnika in posledično iz odločbe, izdane s strani Davčne uprave Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, kakšen je rezultat poslovanja s.p. (dobiček ali izguba). Po navedenem torej samo nakazilo na TR račun samostojnega podjetnika še ne pomeni, da je ta dejansko tudi ustvarjal dohodke.
dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere dohodnine
Z izpodbijano odločbo z dne 26. 6. 2012 je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2006. V skladu z 259. členom ZDavP-1, ki ga je treba uporabiti v obravnavanem primeru, je bilo treba dohodnino odmeriti do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto, za leto 2006 torej do 31. oktobra 2007. Upoštevaje petletni zastaralni rok tako pravica do odmere dohodnine tožniku za leto 2006 ni zastarala.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 203.
plačilo uvoznih dajatev - zunanji tranzitni postopek - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Iz 203. člena CZS izhaja, da carinski dolg pri uvozu nastane z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora. Po 4. alineji tretjega odstavka 203. člena CZS pa je dolžnik med drugim po potrebi oseba, ki mora izpolniti obveznosti, izhajajoče iz zadrževanja blaga v začasni hrambi ali uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo dano to blago.
ZDoh-2 člen 15, 90, 90/3, 94, 95, 132, 134, 134/2. ZUstS člen 44.
dohodnina od dobička iz kapitala - osebna družba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika - neustavnost zakonske ureditve
Zaradi razveljavitve določbe ZDoh-2 je odpadla pravna podlaga za obdavčenje družbenikovega dohodka v trenutku pripisa dobička njegovemu kapitalskemu deležu. Na podlagi 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne sme uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, zato je sodišče tožbi ugodilo.
Po določbi tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2 nosi v primeru izterjave obveznosti iz 156. člena zakona stroške neupravičene izvršbe njen predlagatelj. Toženka pa je subsidiarno dolžna upoštevati tudi določila ZUP, konkretno tretji odstavek 113. člena, po katerem udeleženec postopka krije sam tiste stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, ne glede na to, kdo je zahteval uvedbo postopka in ne glede na uspeh v postopku (tudi za povrnitev tako nastalih stroškov pa mora biti podana zahteva, saj se po uradni dolžnosti o povrnitvi stroškov ne odloča). Smiselno enako določbo vsebuje tudi sedmi odstavek 79. člena ZDavP-2, po katerem plača stroške davčnega postopka v vsakem primeru udeleženec postopka, če jih je povzročil po svoji krivdi. V konkretnem primeru presoja utemeljenosti povrnitve stroškov davčne izvršbe tožnici z vidika omenjenih določb ni bila opravljena.
Skladno s spremenjeno določbo 26. člena ZBPP na tej podlagi prosilca za brezplačno pravno pomoč ni več mogoče oprostiti plačila sodnih taks, lahko pa se ga oprosti plačila stroškov postopka, ki so sicer našteti v tem členu in med katerimi sodne takse niso več navedene. Za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks je pristojno sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.
V obravnavanem primeru tožnik nasprotuje odločitvi, da je bilo društvu A. dodeljenih več sredstev, neposredno pa izpodbija le sklep, s katerim so bila sredstva dodeljena njemu. V 10. členu Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Medvode je pod točko 1.1. v četrti alineji določeno, da izvajalec lahko prijavi le programe športa, ki jih izvaja v koledarskem letu, za katerega se dodeljujejo proračunska sredstva, ter z vadečimi in z vsebino, ki jo je izvajal na začetku tega leta. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, je bila navedena določba pri točkovanju tožnikovih programov spoštovana, saj so bili upoštevani programi, kot so se izvajali od meseca januarja dalje. Čim pa je tako, so navedbe tožnika glede usklajevanja finančne konstrukcije in dinamike financiranja glede (kasnejšega) prihoda nekaterih vadečih otrok in trenerja za točkovanje irelevantne.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožničina prošnja je bila nepopolna, zato jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila zahtevanih podatkov. Tako je organ za BPP pravilno in zakonito s sklepom tožničino vlogo za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZUP člen 10, 169, 179.
odmera davka v posebnih primerih - izrek odločbe - retroaktivnost - prepoved retroaktivne uporabe zakona - zastaranje - razlika med napovedanimi dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo - vir porabljenih sredstev - posek lesa - dokazovanje - listine
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da v izreku odločbe ni navedena vrsta davka in da zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Že iz vsebine tožbe izhaja, da je tožniku povsem jasno, za kateri davek gre in katera je pravna podlaga za odmero davka, prav tako pa to izhaja tudi iz izpodbijane odločbe.
V četrtem odstavku 113. člena ZDavP-1, ki ima kontinuiteto v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, je določeno, da se postopek za odmero davka po tem odstavku lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden. Zakon je s tem določil le nov način izračuna davčne obveznosti, medtem ko je bila obdavčitev nepojasnjenega vira možna že po prejšnji zakonodaji in tako z uporabo citirane zakonske določbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice. Nedopustna retroaktivna uporaba zakona po presoji sodišča zato ni podana. Glede na zakonsko besedilo, ki dopušča davčno odmero za obdobje zadnjih pet let pred uvedbo postopka, pa tudi ni podlage za ugovor zastaranja.
Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 so za ugotavljanje (precejšnje) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, ki je pogoj za odmero davka po tej določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal, in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Ali dejansko obstaja razlika med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma med porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo, pa se je ugotavljalo v odmernem postopku. Pri tem ni sporna poraba sredstev in tudi ne višina obdavčenih dohodkov. Sporni so - kot vir porabljenih sredstev - tožnikovi dohodki od prodaje lesa in s tem dohodki, od katerih se (razen preko katastrskega dohodka) davki ne plačajo, ter njihova višina. Davčni organ je upošteval podatek, ki izhaja iz odločb, izdanih za posek. Ker so odločbe o poseku v načelu obvezne in s tem ustrezna podlaga za ugotavljanje dejanske količine posekanega lesa v tožnikovih gozdovih, je (bilo) na tožniku, da dokaže, da je posekal več od tistega, kar mu je bilo odkazanega po izdanih odločbah. Na davčnem organu pa je (bilo), da tožnikove navedbe in predložene dokaze oceni in se o njih izreče, kar je tudi storil.
V zvezi z listinami, ki jih je na zahtevo davčnega organa posredoval ZGS, sodišče dodaja, da imajo v skladu z določbami ZUP dokazno moč javne listine le tiste, ki so izdane v predpisani obliki in v mejah pristojnosti ZGS (169. člen ZUP) oziroma kot izpis dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca (179. člen ZUP), medtem ko imajo v ostalem enako dokazno vrednost kot vsa ostala dokazila in se presojajo po načelu proste presoje dokazov (10. člen ZUP).
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 220/1, 220/2, 220/2-b.
odmera uvoznih dajatev - naknadno preverjanje carinske deklaracije - potrdilo o poreklu obrazec A - preferencialni status koles
V konkretnem primeru je bilo opravljeno naknadno preverjanje deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet. Po sodni praksi SEU mora tisti, ki se sklicuje na dobrovernost dokazati, to kar je pomembno za uspeh svoje zadeve. Načeloma morajo carinski organi, da bi začeli naknadno izterjavo, dokazati, da je izdaja nepravilnih potrdil nastala zaradi napačnih dejstev, ki jih je navedel izvoznik. Če tega ni mogoče dokazati, pa mora dolžnik dokazati, da so navedena potrdila izdali carinski organi tretje države na podlagi navedbe pravilnih dejstev. Izdajo nepravilnih potrdil pa ni mogoče šteti za napako organov države izvoznice, če jih v zmoto zavedejo izvozniki. V tej zvezi iz ustaljene sodne prakse SEU izhaja, da le napake, ki jih je mogoče pripisati aktivnemu ravnanju pristojnih organov, upravičujejo, da se naknadna izterjava ne opravi.
Tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zato ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, ki se pričakuje od preudarnega podjetnika, s katero bi lahko prepoznal, da gre za sumljiv posel. Tožniku je mogoče očitati subjektivni element oziroma, da v transakcijah družbami ni bil dobroveren. V konkretnem primeru se tožniku ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na sam način sklenitve poslov, vsebini pogodb, nevodenju evidenc, lahko očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajateljev teh računov.
ZDen člen 44, 44/4. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
Prevzem premičnin v letu 1946 je predstavljal ukrep začasnega odvzema upravljanja, ne pa podržavljenje oziroma izgubo lastninske pravice, kar je bistveni pogoj za denacionalizacijo. Do podržavljenja je prišlo v letu 1953, zato je torej glede vrednotenja premičnin treba upoštevati leto 1953 in je zmotno stališče tožnikov, da je treba ugotavljati njihovo vrednost glede na leto 1946. Škoda, ki naj bi utrpeli od povzema do podržavljenja, pa ni predmet denacionalizacijskega postopka.
Vprašanje časa podržavljenja (in s tem dejstvom povezano upoštevanje parametrov za določanje odškodnine) ni vprašanje, prepuščeno izvedencu, temveč pravno vprašanje, o katerem se mora opredeliti upravni organ.
Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale člen 4, 4-1, 4-2, 11. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva - pomoč de minimis - gradnja senika
Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožnika za subvencioniranje naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti in opravljanje storitev in trženja na kmetijah v Občini Domžale za leto 2012 (po shemi „de minimis“). Za presojo skladnosti v vlogi označenega namena naložbe z namenom subvencioniranja sta pomembna tako vrsta prodaje kot tudi vrsta proizvodov. Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 in Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Domžale skladiščenja ne izključujeta, če je namenjeno izključno skladiščenju kmetijskih pridelkov, ki jih vlagatelj prodaja neposredno končnemu potrošniku. Navedbo o "shranjevanju" iz tožnikove vloge je tako treba presoditi glede na namen naložbe, označene v vlogi. Kmetijski proizvodi pa so opredeljeni v prvi alinee 4. člena Pravilnika. V tej zvezi sodišče ne vidi razloga za stališče, po katerem glede na Prilogo I pogodbe ES seno in bale sena mednje ne sodijo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zaslišanje stranke - pomoč prava neuki stranki - izvršilni postopek - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V zadevi gre za odločanje na zahtevo stranke. Ta mora zato dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. Če tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer mora skladno s 7. členom ZUP skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. Iz zapisnika o zaslišanju stranke je razvidno, da toženka tožnika pred zaslišanjem ni seznanila z relevantnimi določbami ZIZ o ugovornih razlogih. Tožniku je bilo zastavljeno le vprašanje, zakaj želi vložiti ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. Njegov odgovor bi terjal pojasnilo, da se ugovor lahko nanaša le na sklep o nadaljevanju izvršbe in dodatno zahtevo po obrazložitvi dane izjave. Iz izpodbijane odločbe pa tudi ne izhaja, da bi toženka pravilnost in zakonitost sklepa glede na razpoložljive podatke uradoma preverila v obsegu, v katerem je ta predmet uradne preveritve v izvršilnem postopku.
Skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) je upravni organ pri odločanju vezan na zakon. To pomeni, da je dolžan uporabiti zakon, ki velja v času odločanja o pravici oziroma obveznosti, če posamezni zakon ne določa posebnih pravil o njegovi uporabi. ZDavP-2 je bil objavljen v Uradnem listu RS 16. 11. 2006. Po določbi 424. člena ZDavP-2 je začel veljati dan po objavi, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2007. Z dnem njegove uveljavitve je po določbi 419. člena ZDavP-2 prenehal veljati ZDavP-1 (med njimi tudi določbe o vračanju davka). Odločba v ponovnem postopku je bila izdana v letu 2008, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Pogoji za to, da se preveč plačani davek vrne so bili namreč izpolnjeni šele z izdajo izpodbijane odločbe v letu 2008.
Ker se zemljišče, kjer je krčitev gozda predvidena, nahaja v območju, ki je po osnovni namenski rabi opredeljeno kot območje gozdov in ker je bil na obravnavanem zemljišču že izveden nelegalni poseg v prostor, za katerega tožnik ni dobil soglasja prvostopenjskega organa po prvem odstavku 21. člena ZG, iz same vloge oziroma njene dopolnitve pa izhaja, da tožnik načrtuje obnovo opustošenega gozda na tem zemljišču in ne krčitve gozda v kmetijske namene, je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da tožniku na podlagi njegove vloge in glede na določbe ZG dovoljenja ne izda.
ZKme-1 člen 43, 45. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vive člen 80.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obnova postopka po uradni dolžnosti
Za izdajo izpodbijane odločbe so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji, pri čemer je bila prijavljena površina za uveljavljanje zahtevkov za pomoči na površino večja od ugotovljene, to pa glede na velikost neupravičene površine pomeni zavrnitev vseh zahtevkov in glede na že izplačana sredstva povrnitev neupravičenih plačil. Tožnik je sam odgovoren za pravilen vpis rabe na vseh površinah, za katere uveljavlja subvencije, ne glede na to, ali gre za zemljišča, ki so v njegovi lasti ali zemljišča, ki jih ima v zakupu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 53b, 53b-2.
zdravstveni delavec - soglasje za delo po podjemni pogodbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po vsebini v tem primeru ne gre za upravno odločanje, temveč za soglasje delodajalca, ki je javni zavod. Gre namreč za soglasje za delo po podjemni pogodbi, ki nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1.