Iz priloženih računov, ki jih je tožniku izdal subjekt B., izhaja, da navedeni računi ne vsebujejo obveznih sestavin, ki jih določa 82. člena ZDDV-1. Navedeni računi so po vsebini splošni in iz njih ne izhaja obseg in vrsta opravljenih storitev ter datum opravljenih storitev. Zato je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga tožnik uveljavlja na podlagi teh računov, pravilna in zakonita. Ker računi formalno niso pravilni, je že to samo po sebi razlog, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v postopku izvršbe
Zoper pravnomočno odločbo (sklep), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Navedena določba preprečuje tudi uporabo instituta dopustitve revizije po 367. členu ZPP, zato tožnik s svojo vlogo za dodelitev BPP, kjer je obliko in vrsto BPP (vložitev revizije) izrecno navedel, ne more biti uspešen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predkazenski postopek
Zaključek organa za BPP, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 nima verjetnih izgledov za uspeh, je pravilen, kajti odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh (tak zaključek je utemeljen na dejanskem stanju zadeve in določbah OZ) ter za predkazenski postopek BPP glede na določbe ZBPP niti ni mogoče dodeliti. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zato mogel zavrniti tožnikovo prošnjo za BPP, ob tem ko je presodil, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 1641/2010 nima verjetnih izgledov za uspeh.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku skupnosti člen 246, 246/1.
Upravna organa pri uvrstitvi izdelkov v sporne tarifne oznake nista upoštevala dejstva, da so ti izdelki (samolepilni bombažni trak) vpisani v register medicinskih pripomočkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik je pred vložitvijo prošnje za BPP že vložil pritožbo zoper sodbo, kar po presoji sodišča pomeni, da s svojo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sodbo ne more biti uspešen. Tožena stranka je tožniku pravilno pojasnila tudi, da mu na podlagi vložene prošnje ne more dodeliti BPP za vložitev pravnih sredstev pred Vrhovnim sodišče RS, Ustavnim sodiščem RS ali evropskim sodiščem. Vložitev teh pravnih sredstev bi bila v sedanji fazi postopka, ko niso izčrpana vsa redna pravna sredstva, preuranjena.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vlaganje v poslovni prostor - odškodnina - višina odškodnine
Prvostopenjski organ je pri ugotavljanju višine tožnikovih vlaganj pravilno uporabil določbo 44. člena ZDen in ugotovil vrednost premoženja v času podržavljenja in vrednost v času vračanja. Navedeni vrednosti za tožnika nista sporni. Višina določene odškodnine je zamejena z ugotovljeno razliko, za kolikor je obogaten denacionalizacijski upravičenec, ki je nepremičnino dobil v denacionalizaciji vrnjeno v naravi. V okviru ugotovljene razlike pa je vlagatelj upravičen do odškodnine, za katere višino dokaže vzročno zvezo med investicijo in povečano vrednostjo.
Izključitev zavezanca za vrnitev nepremičnine v naravi, kot aktivno legitimiranega za uveljavljanje vlaganj v denacionalizirano nepremičnino, v primeru, da vlaganj ni opravil neposredno sam, pač pa njegov najemnik, iz določbe 25. člena ZDen ne izhaja. Zgolj v primeru, da bi vlaganja uveljavljala tako zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi kot najemojemalec, bi imel lahko organ podlago, da zavezanca izključi, ker bi bilo uveljavljanje te materialne pravice bližje najemojemalcu, pa še to le v primeru, da bi to tako izhajalo iz njunega notranjega razmerja, najemne pogodbe.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica ne more uveljavljati, naj se odločba z dne 2. 4. 1984 izreče za nično, saj za to ne izkazuje pravnega interesa, kajti odpravljena in s tem materialnopravno neučinkujoča odločba v pravice tožnice več ne more posegati ter si z izrekom te odločbe za nično tožnica pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
Določbo 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je treba razlagati, da je ničnostni razlog podan v primeru odločbe, ki bi lahko bila izdana le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi kasneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe. Ker je v obravnavani zadevi prvostopni organ odločbo z dne 13. 12. 2005, ki je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, v skladu z zakonom izdal po uradni dolžnosti, uveljavljani ničnostni razlog ni podan. Pri odločitvi o priznanju tožnici denarne odškodnine za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč gre za obvezen del odločitve v odločbi o novi razdelitvi zemljišč, torej se o vprašanju odškodovanja ne odloča na podlagi zahteve komasacijskih udeležencev.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - vrednost zamolčanega premoženja
Tožena stranka je zaradi zanemarljivo majhne vrednosti zamolčanega premoženja nepravilno uporabila določbo 20. člena ZBPP. Tožnik je namreč zamolčal imetništvo 24 vrednostnih papirjev v vrednosti 0,015 €, kar vsekakor predstavlja vrednost, ki na ugotavljanje tožnikovega finančnega položaja ne more vplivati, kar vpliva na pravilnost presoje določbe petega odstavka 20. člena ZBPP.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - nezazidano stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Pravni status podržavljenih zemljišč kot stavbnih bi tožnika lahko dokazala le, če bi dokazala, da so bila v času podržavljenja opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjsko komunalne gradnje.
Tožnik je ob prejemu trošarinskih izdelkov na spremljajočih trošarinskih dokumentih potrdil prejem celotne v njem navedene količine. Tako ni ravnal v skladu z določbo 9. člena ZTro in tudi ni vodil evidenc v skladu z prvim odstavkom 22. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZDavP-2 pa mora zavezanec organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke. Da je potrebno predpisan postopek s trošarinskimi izdelki v režimu odloga plačila trošarine dosledno in pravilno izpeljati, je treba izkazati tudi zato, da ne bi prišlo do izogibanja plačila trošarine. Če je prihajalo do napak v potrjevanju prejetih količin izdelkov zaradi logistike, ker se je blago sprejemalo v poslovalnici, trošarinski dokument pa so se potrjevali v upravi, je s tem tožnik sam prevzel riziko, če ni prispelo toliko blaga kot je bilo navedeno v trošarinskem dokumentu in dobavnici, kar je tožniku pravilno pojasnil tudi že pritožbeni organ.
Aktivno legitimacijo za predlaganje ničnosti imajo tiste osebe, ki izkazujejo pravovarstveno potrebo - z uveljavljanjem pravnega sredstva bi se jim njihov pravni položaj izboljšal. Ker tožnica ni zatrjevala ničnost denacionalizacijskih odločb zato, ker bi posegle v njene pravice (zatrjevala je poseg v pravice drugih oseb), bi ji prvostopenjski organ moral legitimacijo za vlogo, ki jo je obravnaval kot njen predlog za izrek ničnosti, odreči, in predlog zavreči. Tožnica torej ni bila upravičena do vsebinske obravnave svoje vloge, zato ne more uspešno izpodbijati sprejete odločitve, ker naj po vsebini ne bi bila pravilna. Vsebinska odločitev namesto procesne odločitve pa ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
Če naj bi bila tožničina vloga opozorilo ali pobuda, da organ postopa po uradni dolžnosti v skladu s 126. členom ZUP, pa upravni organ nanjo ni bil vezan, ampak je v svoji pristojnosti, v cilju varovanja javnega interesa presodil, ali so podani pogoji za izrek ničnosti. Odločbe o tem tožnica ni mogla zahtevati, zato tudi odločitve ne more izpodbijati po vsebini, saj ona ne varuje javne koristi.
DDV - vračilo DDV - pogoji za vračilo DDV - vračilo vstopnega DDV - davčni zavezanec, ki nima sedeža v RS
V skladu s prvim odstavkom 74. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ampak v drugi državi članici, pravico do vračila DDV zaračunanega za blago, ki so mu ga dobavili ali storitve, ki so jih zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji ali za uvoz blaga v Slovenijo, če izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici ima pravico do vračila tistih zneskov DDV za katere bi lahko davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji uveljavljal odbitek DDV v skladu s tem zakonom. Tožnica je zahtevala vračilo DDV za leto 2009 na podlagi osmih računov, za druge račune pa ni vložila zahteve. Zato je odločitev organa prve stopnje pravilna, ko je tožnici vrnil DDV po osmih računih.
Odločitev o stroških postopka v obravnavani zadevi ne more temeljiti na določbi 113. člena ZUP (pravna podlaga za zavrnitev, ki jo je uporabil prvostopni organ), ker v postopku nastopata stranki z nasprotujočimi interesi, torej gre za izjemo od pravila, ki ga uveljavlja 113. člen ZUP.
Določbo prvega odstavka 114. člena ZUP je napačno uporabil tudi drugostopni organ, ki je menil, da je zavrnitev povrnitve stroškov na podlagi tudi določbe prvega odstavka 114. člena pravilna. Stranke krijejo stroške glede na uspeh v postopku. Navedeno pravilo pa je drugostopni organ napačno razširil še s presojo opravičenosti vloge (prvotožnikovega odgovora na predlog), „da dejansko ni pripomogla k rešitvi zadeve, prej nasprotno“. S tem je uporabil določbo 114. člena ZUP/86, kar je glede na določbo 324. člena ZUP, napačno.
Pri disenzu ne gre za napako volje, gre za položaj, ko ni bilo učinkovite volje. Soglasja ni bilo, zato pogodba ni nastala, zato tudi izpodbijanje ni potrebno. Nepravilno drugotožnik enači posledico disenza – nesklenitev pogodbe z ničnostjo pravnega posla, pri kateri se že pojmovno predpostavlja nastanek pravnega posla. Oba organa imata prav, da sredstvo za odpravo posledic v primeru disenza ni uveljavljanje ničnosti, torej tudi ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZUP člen 214, 214/1. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 25. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za 2010 člen 38, 38/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obrazložitev odločbe
Ker razlogov, ki naj bi glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevaje 25. člen Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku tožnika za dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva, v izpodbijani odločbi ni, je odločba že iz tega razloga nezakonita v točki 1.2. in jo je treba odpraviti.
Med strankama je nesporno, da je bilo obvestilo, s katerim so bile po uradni dolžnosti izločene dodatne neupravičene površine, izdano 18. 10. 2010, zaradi česar ni jasno, iz katerih razlogov in na kakšni podlagi je organ te spremembe kljub poteku roka iz petega odstavka 38. člena Uredbe mogel uporabiti, zaradi česar odločbe tudi iz tega razloga ni možno preizkusiti.
ZDen člen 25, 44, 45. ZUP (1986) člen 56, 92, 92/2, 185.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vlaganja v poslovni prostor - odškodnina - skupni predstavnik - izvedenec - izločitev izvedenca - vročanje
Če tožniki skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca niso postavili in je upravni organ z njimi komuniciral neposredno, zato ni kršil pravil postopka.
V primerih, ko je stranka pošiljko prejela, oblika vročitve ne more predstavljati kršitve, ki bi vplivala na odločitev.
Namigovanja tožnikov, da sodelovanje izvedenca s pooblaščencem vlagatelja pomeni njegov reden prihodek in zato ni verjetno, da bo deloval v nasprotju z zahtevami pooblaščenca, ne more biti sprejemljiv razlog za izločitev izvedenca.
Vlagatelj je navedel tudi zneske, do povrnitve katerih je menil, da je upravičen (to so absolutni zneski vloženih sredstev ne glede na povečano vrednost nepremičnin). Tako je navedel vse podatke, ki so potrebni za uveljavljanje vlaganj.
Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja člen 41, 42.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - spodbujanje novih delovnih mest - razpisni postopek
V obravnavanem primeru bi moralo biti o tožnikovi vlogi odločeno tako, da bi jo komisija strokovno pregledala in ocenila na podlagi razpisnih pogojev in meril (kar je v bistvu storila), uprava Javnega sklada za regionalni razvoj pa bi odločitev morala sprejeti na podlagi te ocene oziroma predloga. V obravnavani zadevi pa odločitev ne temelji na zgoraj opisanem in zahtevanem postopku in je bila torej sprejeta v nasprotju z objavljenimi in veljavnimi splošnimi pravili Sklada.
DDV - odbitek DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Zavrnitev pravice do odbitka DDV je izjema od temeljnega načela, ukrepi, ki se zahtevajo od davčnih zavezancev, ne smejo preseči tistega, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj. V obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da je tožnik vedel, da je sodeloval pri goljufivih transakcijah, ne izhajajo. Obrazložitev se namreč v glavnem nanaša na presojo pomanjkljivosti v predloženi listinski dokumentaciji ter okoliščin na strani družb, ki so izdale sporne račune. Pri presoji objektivnih okoliščin v obravnavani zadevi je ključno, na kar se nanašajo tudi tožnikovi ugovori, da zgolj zato, ker sta izdajatelja računov ravnala nezakonito, davčnemu zavezancu - tožniku še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če tožnik nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajateljev računov. Ob predpostavki, da so bile storitve opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je v obravnavani zadevi ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je tožnik vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajateljev računov ali drugih gospodarskih subjektov višje v dobavni verigi.
javni uslužbenec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2010 člen 38, 38/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - sprememba podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
O morebitnih spremembah rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih je nosilec prijavil v zbirni vlogi za leto 2010 mora biti s strani pristojnega organa odobreno do 10. 10. 2010, podatki pa posredovani prvostopnemu organu najpozneje do 15. 10. 2010. Med strankama je nesporno, da je bilo obvestilo, s katerim so bile po uradni dolžnosti izločene dodatne neupravičene površine izdano 18. 10. 2010, torej po 10. 10. 2010, zaradi česar ni jasno, iz katerih razlogov in na kakšni podlagi je prvostopenjski organ te spremembe, kljub poteku roka iz petega odstavka 38. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politika za leto 2010 mogel uporabiti, zaradi česar odločbe ni možno preizkusiti, kar smiselno ugovarja tudi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok za vložitev tožbe - nerazumna zadeva
Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti 14. 8. 2012, zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe pa je potekel 20. 7. 2012, torej jo je vložil prepozno, kar je pravilno ugotovila tudi že tožena stranka.