Upoštevanje načela zakonitosti v upravnih postopkih pomeni, da upravni organi praviloma, razen v izrecno predpisanih izjemah, odločajo na podlagi zakonov in podzakonskih aktov, ki veljajo na dan izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je lahko le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja konkretna vsebina projektnih pogojev, niti to, v čem naj bi predložena projektna dokumentacija tem pogojem ne ustrezala. Teh pomanjkljivosti ne more nadomestiti pavšalno sklicevanje na neustreznost ali celo nepopolnost predložene projektne dokumentacije in naštevanje konkretnih neprijetnosti ali stroškov, za katere soglasodajalec predvideva, da jih bo gradnja povzročila, vendar jih ne povezuje s konkretnimi projektnimi pogoji. Po presoji sodišča v obravnavani zadevi pogoji za odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni že zato, ker gre pri preverjanju projektnih rešitev za pretežno tehnično opravilo, kar pomeni, da narava stvari ne dopušča vsebinskega odločanja sodišča. Poleg tega tudi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za vsebinsko odločanje sodišča, saj zaradi prej navedenih pomanjkljivosti izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti niti tega, kateri projektni pogoji naj ne bi bili izpolnjeni in zakaj toženka meni tako.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9. ZGO-1 člen 62, 62/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Predlagatelj mora navesti in izkazati okoliščine, s katerimi zatrjuje svoj pravni interes za udeležbo v postopku, in s tem dovoljenost predloga za obnovo navedenega razloga, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da bi moral prvostopenjski organ ugotavljati in preverjati vplivno območje načrtovane gradnje. Tožnik v predlogu za obnovo namreč vplivov načrtovane gradnje dela javnega vodovoda na njegove nepremičnine ni zatrjeval.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - cestni silos - enostavni objekt - zaslišanje stranke - sugestivna vprašanja
Po 12. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost se objekt šteje za enostavni objekt, če so skupaj izpolnjeni tam navedeni pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskim aktom. Dejstvo, da sta v zapisniku predvideni rubriki „pričetek gradnje“ in „konec gradnje“ ter okoliščina, da je inšpektorica tudi pri oblikovanju vprašanj upoštevala ti rubriki, sama po sebi ne pomenita, da stranka oz. njena pooblaščenca v postopku ne bi mogla izpovedati, da je izvajala le vzdrževalna dela. Poleg navedenih dveh rubrik so v zapisniku povzete tudi druge navedbe tožničinega pooblaščenca, med katerimi pa ni okoliščin, ki bi kazale na vzdrževanje obstoječega objekta; na to se ne nanaša niti vsebina pripombe na zapisnik. Zato je neutemeljen tudi očitek o sugestivnih vprašanjih.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - ožji družinski član – polnoleten neporočen otrok tujca - preživninska dolžnost staršev - redno šolanje - državljan BIH
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nesuspenzivnost pritožbe
Tožbene navedbe se nanašajo le na vsebino odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pomeni izvršilni naslov. Tovrstnih ugovorov v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom uveljavljati. Ker je v prvem odstavku 87. člena ZDavP-2 določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, tožnik tudi z ugovorom, da o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni odločeno, ne more uspeti.
V obravnavanem primeru je sporna pravilnost odločitve drugostopenjskega organa glede višine priznanih stroškov postopka davčne izvršbe. Upoštevaje določbe 79. člena ZDavP-2 in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika se za odmero stroškov tožnika, ki so ga zastopali odvetniki, uporabi določbe ZOdvT. Drugostopenjski organ je pri odločitvi izhajal iz ocene, da gre za neocenljivo zadevo. Vendar pa po presoji sodišča v zadevi ne gre za neocenljivo vrednost v smislu določb 22. člena ZodvT, saj je vrednost predmeta glede na 21. člen ZOdvT možno določiti.
ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi – vložitev odškodninske tožbe - objektivni pogoj
Vložitev odškodninske tožbe iz razlogov, ki jih navaja tožnica, ob upoštevanju možnosti tožnice, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, oziroma možnosti nadaljevanja kazenskega pregona v vlogi oškodovanke kot tožilke, tudi po presoji sodišča ni razumna. Zato je bila prošnja za dodelitev BPP v tem delu utemeljeno zavrnjena. Sklep Okrožnega državnega tožilstva, na katerega se sklicuje tožnica, je bil izdan po izdaji izpodbijane odločbe, na odločitev v zadevi pa tudi po vsebini ne more imeti vpliva. Predmet odločanja je namreč prošnja tožnice za dodelitev BPP v pravdnem postopku, zaradi vložitve odškodninske tožbe, in ne na dodelitev BPP za nadaljevanje kazenskega pregona s strani tožnice v vlogi oškodovanke kot tožilke.
ZUP člen 9. ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4, 55/1-6.
mednarodna zaščita – pospešen postopek – očitno neutemeljena prošnja – seznanitev z dejstvi – načelo zaslišanja stranke – opredelitev do predloženih dokazov
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se tožena stranka pri opisovanju razmer v Zahodni Sahari sklicuje na različne vire iz raznih spletnih strani, ki jih v opombah tudi citira. Sodišče meni, da je tak način zbiranja informacij sicer dopusten, saj so viri iz spletnih strani splošno dostopni, vendar pa bi morala s svojimi ugotovitvami, ki izhajajo iz spletnih strani, seznaniti tožnika in mu dati možnost do morebitne izjasnitve, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP. Na pravilnost odločitve je zlasti vplivalo to, da se tožena stranka ni opredelila do poročil in člankov, ki jih je predložil tožnik, iz katerih naj bi izhajalo, da bi se utegnili dogodki v zvezi s tožnikovim preganjanjem zares zgoditi.
ZDoh-1 člen 98, 98/3, 98/3-8. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 76, 77. ZUS-1 člen 52.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodki - dvigi gotovine s transakcijskega računa - davčni postopek - dokazovanje - upravni spor - nova dejstva in novi dokazi - trditveno in dokazno breme
Tožnik je sodeloval pri obnovi nepremičnine A.A., in sicer je iskal izvajalce gradbenih del, zlasti pa je kot pooblaščenec na transakcijskem računu A.A. skrbel za plačilo opravljenih del ter nabavljenega materiala oziroma opreme. Z navedenega računa A.A. je večkrat dvignil gotovino. Na bančnih potrdilih o dvigih je bil v določenih primerih naveden namen dviga in v teh primerih je davčni organ štel, da so bila sredstva porabljena za namene obnove nepremičnine. Pri določenih dvigih tožnika v skupnem znesku 28.986,00 EUR pa je bilo na potrdilih navedeno zgolj, da gre za dvig gotovine. Da je tudi ta dvignjena denarna sredstva porabil za plačilo storitev ter materiala in opreme za obnovo nepremičnine A.A., tožnik ni uspel dokazati. Zato je davčni organ pravilno zaključil, da ta denarna sredstva pomenijo druge (z dohodnino obdavčene) dohodke tožnika ter mu utemeljeno naložil v plačilo akontacijo dohodnine iz tega naslova. Zavezanec svoje trditve v davčnem postopku dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, z drugimi dokazi (izjavo stranke, pričami, izvedenci) pa zgolj izjemoma, kadar so za to podani utemeljeni razlogi. V primeru, kot je obravnavani, v katerem gre za t.i. druge z dohodnino obdavčene dohodke zavezanca, izhajajoče iz razmerja z drugo fizično osebo, sicer v zakonu ni podlage za zahtevo, naj zavezanec vse relevantne dogodke dokazuje z verodostojnimi knjigovodskimi listinami v smislu določb računovodskih standardov. Utemeljena in skladna z zakonom pa je zahteva, da zavezanec konkretno navede dejstva, na katera se sklicuje, in jih verodostojno dokaže. Nova dejstva in novi dokazi se v upravnem sporu lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Stranka mora v sodnem postopku konkretno navesti za odločitev relevantna dejstva, na katera opira tožbo, česar ne more nadomestiti s sklicevanjem na listinsko dokumentacijo, saj vpogled v listine pomeni le izvajanje dokaza o (predhodno dovolj konkretno in logično zatrjevanih) dejstvih. To sicer ne pomeni, da bi morala stranka v tožbi do najmanjše podrobnosti navesti vsebino dokaznih listin. Mora pa dovolj konkretno in logično prepričljivo navesti dejstva, ki jih zatrjuje in ki naj jih sodišče nato dokazuje. Čeprav zavrnitev izvedbe dokaza na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene načeloma ni dopustna, to ne pomeni, da že same navedbe in dokazni predlogi stranke niso podvrženi predhodnemu preizkusu tudi z vidika logike in prepričljivosti.
premestitev obsojenca – premestitev v prostore s strožjim režimom – podaljšanje premestitve obsojenca – razlog za premestitev in podaljšanje premestitve – prosti preudarek
Organa sta pravilno ocenila in v zadostni meri obrazložila, da so razlogi za podaljšanje namestitve tožnika v bivalnih prostorih s strožjim režimom prestajanja kazni še vedno podani. Upravna organa sta pri odločanju pravilno uporabila tudi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in tudi odločila v okviru danega pooblastila.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2. Pravilnik o določanju primerljivih tržnih cen člen 20. Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave točka 8.40, 8.41, 8.42, 8.43, 8.5, 8.8, 8.9.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezane osebe - transferne cene - neodvisno tržno načelo - smernice OECD - dogovor o delitvi stroškov
Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen. Šteje se, da je bila storitev med povezanimi osebami opravljena, če bi bila nepovezana oseba pripravljena kupiti to storitev od druge nepovezane osebe ali če bi bila nepovezana oseba pripravljena sama opraviti to storitev. Neodvisno tržno načelo opredeljuje 9. člen Vzorčne konvencije OECD o davkih na dohodek in premoženje, ki je podlaga sklenjenih dvostranskih davčnih sporazumov. Na njem temeljijo Smernice OECD, iz katerih izhaja tudi notranja pravna ureditev določanja transfernih cen. Davčno priznavanje odhodkov je zato davčni organ utemeljeno presodil tudi z upoštevanjem njihove skladnosti s Smernicami OECD. Razmerje VIII. poglavja do drugih poglavij Smernic je v okviru sklopa B določeno v točki 8.5, iz katere izhaja, da VI. in VII. poglavje vsebujeta navodila, kako določiti nadomestilo po neodvisnem tržnem načelu za prenos neopredmetenih sredstev in storitev v skupini. Namen VIII. poglavja pa je dati dopolnilna navodila za transakcije, pri katerih se združujejo viri in sposobnosti, delno ali celotno prejeto nadomestilo zanje pa so utemeljena pričakovanja vzajemne koristi. Pogoji dogovora o delitvi stroškov ustrezajo neodvisnemu tržnemu načelu, če so prispevki udeležencev taki, kot bi bila v primerljivih okoliščinah pripravljena prispevati neodvisna podjetja glede na koristi, ki bi jih utemeljeno pričakovala iz takega dogovora. V tej zvezi tudi sodišče ugotavlja, da tožnik pričakovanih koristi iz dogovora ni izkazal. V postopku je le, pa še to spreminjajoče, opisoval storitve, ki naj bi mu po dogovoru bile na voljo, ni pa izkazal potreb, utemeljeno pričakovane koristi ter primernosti dodeljene udeležbe pri stroških, ki je opredelitev razdelitvenega ključa sama po sebi ne izkazuje. Ob neizkazani pričakovani koristi pa tudi ni utemeljena zahteva za izvedbo prilagoditve (zmanjšanja) prispevka tožnika do višine, ki je skladna z neodvisnim tržnim načelom.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pooblastilo za zastopanje upravičenca
V zadevi je sporno, ali je imenovani odvetnik za izvajanje BPP potreboval še pooblastilo za zastopanje upravičenca do BPP ali ne. Od tega je namreč odvisno, ali je lahko pravno veljavno nudil BPP in ali je posledično upravičen do nagrade za nudenje BPP. Glede na določbe ZBPP in ZPP sodišče meni, da odvetnik za nudenje BPP potrebuje tudi pooblastilo, podpisano s strani upravičenca, na kar je bil že v obrazložitvi odločbe o dodelitvi BPP posebej opozorjen. Zakaj tega opozorila ni upošteval oziroma da bi obstajale okoliščine, ki niso na njegovi strani, da do podpisa pooblastila ni prišlo, pa niti ni zatrjeval.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 28.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - vez med prosilcem in varno tretjo državo
V postopku je bilo (pravilno) ugotovljeno, da tožnik prihaja iz Republike Hrvaške in da se je nahajal na njenem ozemlju oziroma, da je imel možnost za mednarodno zaščito zaprositi na Hrvaškem. Ob podaji prošnje za mednarodno zaščito tožnik ni prepričljivo izkazal, da bi zanj osebno vrnitev v Republiko Hrvaško pomenila kakršnokoli nevarnost.
Iz upravnih spisov, ki jih je sodišču predložila toženka, ne izhaja, da bi bil v obravnavani zadevi izdan sklep o ustavitvi postopka, na zapisniku o inšpekcijskem pregledu pa tudi ni zapisa o ustavitvi postopka z ustrezno obrazložitvijo. Glede na navedeno torej postopek ni bil ustavljen, tožbene navedbe v tej smeri pa nimajo nobene opore v listinah v upravnem spisu. Tožnika sicer ves čas inšpekcijskega postopka zatrjujeta priposestvovanje lastninske pravice na predmetnem zemljišču, vendar vse do izdaje izpodbijane odločbe nista dosegla vpisa kakršne koli pravice v zemljiško knjigo, tudi tožbo v tem pogledu pa sta vložila šele 26. 3. 2012, torej po izdaji izpodbijane odločbe.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - čas pridobitve nepremičnine - dedovanje
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožnici odmeril dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine. Kot čas pridobitve nepremičnine je upošteval datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ne datum zapustnikove smrti ter zato zadeve ni obravnaval po prehodni določbi 153. člena ZDoh-2. Vendar pa trajanje zapuščinskega postopka po presoji Ustavnega sodišča ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do oprostitve, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev. Tožena stranka bi zato morala 153. člen ZDoh-2 razlagati skupaj s 132. členom ZD in s tem posameznike, ki se znajdejo v enakem dejanskem stanju iz 153. člena ZDoh-2, razlikovati glede na čas smrti njihovih zapustnikov, po katerih so pridobili nepremičnino kot dediščino.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-4.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi – nepomembna ali zanemarljiva dejstva – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik prošnje za mednarodno zaščito ni vložil takoj, ko je za to imel možnost, saj je pred prihodom v Slovenijo eno leto prebival v Gruziji, kjer bi lahko, v kolikor bi zaščito resnično potreboval, zanjo tudi zaprosil. Za zaščito ni zaprosil niti potem, ko je prišel na letališče dne 2. 1. 2013 in je bil v stiku s policisti mejne policije in tudi zanjo ni zaprosil v postopku na državnem tožilstvu, temveč šele po končanem postopku odloženega pregona. Razlogov, kot jih je tožnik navajal, ne moremo šteti za trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic in ne morejo predstavljati preganjanja. Dogodki, ki jih navaja, so nepomembni oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti do priznanja mednarodne zaščite. Iz vseh izjav tožnika izhaja, da je bila prošnja vložena izključno iz ekonomskih razlogov. V izjavi z dne 3. 1. 2013 je zapisal, da se ne želi vrniti v Nigerijo ali Gruzijo, da je v Evropo odšel zato, da bi postal uspešen in v življenju nekaj dosegel, da v Nigeriji ni ničesar, ni poštenega izobraževanja, ekonomija je slaba, ni možnosti zaposlitve, znana pa je tudi kot ena izmed držav, polnih kriminala. V Sloveniji pa da želi ostati, ker ve, da je boljša država, visoko razvita in ker je prepričan, da bi v življenju lahko uspel in postal v Sloveniji uspešen.
ZDavP-2 člen 101, 101/6, 101/7. ZUJF člen 203. ZUP člen 65.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - za odločanje relevantne okoliščine - opravljanje neregistrirane dejavnosti - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje vloge
V skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga, če gre za davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. Za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu prispevkov za zdravstveno varstvo je z uveljavitvijo ZUJF odpadla pravna podlaga, zato je bilo treba vlogo v tem delu na podlagi 65. člena ZUP zavreči. Slabo finančno stanje in druge osebne okoliščine se upoštevajo samo v primeru, če je odpis dovoljen in se v nadaljevanju odloča o tem, ali so za odpis podani (nadaljnji) vsebinski pogoji. Ugovori, ki se nanašajo na davčno odmero, niso predmet odločanja v postopku odpisa davčnega dolga.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225. Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2013 in 2014 točka 7.
subvencionirana študentska prehrana – izbira ponudnikov subvencionirane študentske prehrane - javni razpis - razpisni pogoji - število različnih kosil na dan
V javnem razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane je določen pogoj, da mora ponudnik nuditi vsaj tri različna študentska kosila na dan, ki pa ga tožnik po presoji sodišča ni izpolnil.
Tožena stranka je presojo 24. člena ZBPP v zvezi z utemeljenostjo vložitve pritožbe v delu, ki se nanaša na višino v pravdnem postopku prisojene odškodnine, pravilno oprla na ugotovitev, da prisojena odškodnina temelji na medicinski dokumentaciji in izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke, kar pomeni, da je tožničino pričakovanje, da bo s pritožbo uspela, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ker tožena stranka pri presoji upravičenosti do BPP ni dolžna presojati že izvedenih dokazov in pravilnosti sodbe prvostopenjskega sodišča ter stališč, na katerih temelji, je odločitev v tem delu zadostila kriterijem iz določbe 24. člena ZBPP. Tožena stranka zavrnitve tožničine vloge za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravilnost odmere stroškov pravdnega postopka ni obrazložila, zato izpodbijana odločba nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.