mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je kot razlog za svojo odločitev navedla tudi, da je bila v obravnavanem postopku na podlagi tožnikovih dejanj in ravnanj ugotovljena njegova splošna neverodostojnost, zato ta s svojimi izjavami, katerim ni mogoče dati kakšne dokazne vrednosti, ni izkazal obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa begunca ali subsidiarne zaščite. To pa kaže na morebitno pomembnost opredelitve do tožnikovega zdravstvenega stanja oziroma do sposobnosti razumevanja svojih dejanj, ravnanj in izjav, oziroma v tej zvezi, v kolikor bi bilo to potrebno, na postavitev zakonitega zastopnika v skladu z določilom 1. odstavka 19. člena ZMZ. Sodišče je zato odločbo odpravilo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz pripravljalne vloge tožene stranke izhaja, da je bil dne 22. 2. 2013 zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od tedaj v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno ni imel več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora ne izkazuje več.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da mu nikdar ni bila odobrena pravna pomoč za vložitev kakršnekoli tožbe zoper Občino Domžale. Vendar pri tem ne zatrjuje, da pri pristojnem organu za BPP ni nikoli zaprosil za tovrstno brezplačno pravno pomoč, niti ne navaja, da bi bila njegova morebitna tovrstna prošnja zavrnjena s posebno odločbo, kot tudi ne, da bi ne bilo o njej odločeno (molk organa), niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Prav tako pa tudi konkretno in določno ne izpodbija navedbe, da je bilo z odločbo z dne 1. 6. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči tožniku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Občina Domžale, kot tudi ne, da je bilo z odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2009 odločeno o odobritvi izredne brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper Občino Domžale zaradi rušenja objekta na lokaciji A., pač pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - nedržavni subjekt preganjanja
V konkretnem primeru sodišče meni, da tožena stranka ni storila napake, ko je odločala v pospešenem in ne v rednem postopku, saj so po mnenju sodišča navedeni trije razlogi, zaradi katerih je imela tožena stranka podlago, da je prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno in ti razlogi so v odločbi tudi dovolj obrazloženi.
V tožnikovem primeru so subjekti preganjanja nedržavni subjekti, ti pa se lahko štejejo za subjekte preganjanja le pod pogojem, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. V tem primeru pa se je sodišče in pred njim tožena stranka že opredelila do tega, da ni dokazano, da v primeru tožnikove družine ti subjekti niso sposobni ali da ne bi hoteli nuditi zaščite.
Tožniku je dovoljenje za prebivanje že prej prenehalo, iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da mu je bila izdana odločba o vrnitvi in določena prepoved vstopa v Slovenijo za čas šestih mesecev. Vse to se je zgodilo že pred podajo prošnje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik bi bil torej odstranjen iz države, če ne bi vložil prošnje. Tožena stranka je tako logično sklepala, da je bila prošnja vložena zato, da bi tožnik odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - odločanje o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
Ker toženka v izpodbijani odločbi na navedbe tožnice v zahtevi ni odgovorila, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Upravni organ mora v okviru preizkusa utemeljenosti zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP ugotavljati le, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena, ne pa tudi morebitne nepravilne uporabe materialnega prava oziroma drugih kršitev, za katere tožnica zatrjuje, da so bile storjene v postopku izdaje sporne odločbe z dne 17. 7. 2007.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - načelo zaslišanja stranke
Tožnica ni dokazala, da je dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno od rojstva dalje, zlasti ne v obdobju od leta 1990 do leta 2002.
Tožnica je bila po končanem ugotovitvenem postopku seznanjena s celotnim potekom postopka in z vsemi izjavami prič, kar je razvidno iz zelo obsežnega dopisa upravnega organa, ki obsega obrazložitev celotnega dejanskega stanja z navedbo predpisnih določb. Tožnica je nanj tudi odgovorila dne 11. 7. 2011. Vsa ta dejstva so razvidna iz upravnih spisovnih listin in utemeljujejo pravilnost in zakonitost postopkovnega delovanja upravnega organa.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - razpisni pogoji - izobrazba vlagatelja
Objava in uporaba razpisnih pogojev je vsem prijavljenim na razpis omogočila, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, zato tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi ugovorom, da bi morali enake skupine obravnavati enako.
Odlok o turistični taksi Občine Bohinj člen 4. ZSRT člen 23. ZLS člen 21.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine
Pri turistični taksi gre za občinsko dajatev, ki jo v skladu s 147. členom URS občina uvede na podlagi zakona, v konkretnem primeru ZSRT. Občinam pa je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev višine turistične takse v razponu (prvi odstavek 26. člena ZSRT). Pogoji so navedeni in opredeljeni v drugem odstavku 24. člena ZSRT na način, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države.
ZUJIK člen 100, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15. ZUP člen 4, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevala takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge ter iz predloženih upravnih spisov je glede projekta tožeče stranke v razmerju do drugih prijavljenih projektov in njihovega (ne)enakega obravnavanja razvidno le, da je bil projekt ocenjen z zadostnim številom točk, sredstva pa so bila dodeljena glede na njihovo skupno višino. Pri tem iz nobene konkretne okoliščine ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Vendar pa sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da se skupni seštevek doseženih točk, ki je naveden kot podlaga za sprejeto odločitev, ne ujema s številom točk, doseženih po posameznih kriterijih, kot se navaja v nadaljevanju obrazložitve. Obenem iz spisov sledi, da se število doseženih točk po posameznih kriterijih, ki je navedeno v obrazložitvi odločbe, tudi ne ujema s številom točk, ki je bilo posredovano tožeči stranki v obvestilu o odločitvi strokovno programske komisije in o katerem je imela možnost, da se izjavi. Razlogi za neujemanje iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov niso razvidni. Tega nasprotja oziroma nepravilnosti tudi pritožbeni organ ne popravi. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine, do katerega so imeli prejšnji lastniki podržavljenega premoženja pravico po predpisih tuje države. Določba drugega odstavka 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi pri odločanju o upravičenju do denacionalizacije odločajo o pravici do odškodnine od tuje države. O tem, ali je določena oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, odločajo organi, pristojni za denacionalizacijo sami, in to neposredno z razlago mednarodne pogodbe, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - spor polne jurisdikcije
Tožena stranka upravičenega razloga, zakaj o zadevi še ni odločila, ni navedla. Sodišče zato ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa, ki je bila vložena 22. 10. 2009, utemeljena.
Upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. Tako sodišče predlogu tožnika ni sledilo že iz tega razloga, kot tudi zato, ker podatki tega postopka za tako odločitev ne dajejo zadostne podlage.
ZZDej člen 41, 41/5, 42, 42/2, 42/3. ZUP člen 6, 209, 209/5.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - podelitev koncesije - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
Tožena stranka je v postopku odločanja o podelitvi koncesije dolžna pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar na to mnenje ni vezana, dolžna pa ga je presoditi (peti odstavek 209. člena ZUP).
Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, kar pomeni, da zakon organu, ki odloča, daje pravico, da odloči po prostem preudarku. Samo uporabo prostega preudarka je tožena stranka oprla na ugotovitev, da tožeča stranka sicer izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na področju oftalmologije, zaprosila pa je za podelitev koncesije za manjši obseg dejavnosti, ki po svoji vsebini ni polna okulistična dejavnost, ko jo plačuje ZZZS in da zdravstveno dejavnost pri tožeči stranki opravlja zdravnik, specialist okulist, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Navedena razlaga ter pridobitev mnenja ZZZS z dne 13. 3. 2008 po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka razloge za zavrnitev vloge tožeče stranka utemeljila v skladu z načelom zakonitosti iz drugega odstavka 6. člena ZUP.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek zvoka - homonimni znak
Znamke so izključene iz registracije, če ne omogočajo razlikovanja blaga oziroma, če porabniku ne pomagajo razlikovati med blagom enake ali podobne vrste, in če so sestavljene izključno iz znakov, ki opisujejo značilnosti blaga ali storitev, pri čemer mora biti znak v celoti opisen.
Toženka ni v zadostni meri upoštevala, da gre za homonimni znak (torej znak, ki sestoji iz prvih dveh besed firme podjetja), ki označuje specifično blago (motorna kolesa oziroma motoristično opremo), kar pomeni, da je treba njegovo morebitno pridobljeno distinktivnost (v povezavi z znakom – firmo podjetja) presojati z vidika relevantnega potrošnika, tj. v obravnavanem primeru voznika motornih koles.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje
Predhodne priprave geodetskega podjetja na mejno obravnavo že a priori ne pomenijo napačnega postopanja le-tega.
Tožnik pozivu organa ni sledil ter ni začel sodnega postopka ureditve meje, zato je prvostopenjski organ sprejel pravilen zaključek, da se šteje, da tožnik s potekom predlagane meje soglaša in posledično smel izdati odločbo glede na rezultat izvedenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj
Povprečni mesečni dohodek tožnice presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še dodeli BPP, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
V skladu z 2. točko tretjega odstavka 12. člena ZTro se oproščenemu uporabniku plačilo trošarine med drugim odpusti, če so bili trošarinski izdelki uporabljeni za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro in so bili določeni v dovoljenju carinskega organa iz 27. člena ZTro. Za pridobitev dovoljenja za oproščenega uporabnika mora fizična ali pravna oseba izpolnjevati strogo določene pogoje (26. člen ZTro), v dovoljenju pa se med drugim navede tudi količina trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene. Sprememba količin trošarinskih izdelkov, ki se lahko nabavljajo brez plačila trošarine za predpisane namene, je mogoča na podlagi naknadnega zahtevka (peti odstavek 27. člena ZTro) oproščenega uporabnika. Tožnica bi zato v konkretni zadevi za preseženo količino trošarinskih izdelkov morala vložiti naknadni zahtevek po določbi petega odstavka 27. člena ZTro, česar pa ni storila.
letna dajatev za vozila - odmera dajatve - zavezanec za plačilo dajatve - samostojni podjetnik posameznik
Povezavo med s.p. in fizično osebo določa 7. člen ZGD, na katerega se tudi sklicuje tožena stranka, ki kot zakonski dejanski stan določa odgovornost fizične osebe za obveznosti z vsem njenim premoženjem. Iz tega izhaja, da je za obveznosti poslovanja odgovorna fizična oseba kot s.p. šele takrat, ko so te ugotovljene z izvršljivimi sodnimi ali upravnimi akti. Glede na izkazano dejansko stanje upravni organ ni pravilno navedel zavezanca za plačilo letne dajatve, zato je sodišče tožbo odpravilo in vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral organ najprej odločiti, na podlagi vseh spisovnih listinskih dokazil in še morebiti pridobljenih listin v zvezi z opravljanjem tožnikove dejavnosti, ali je tožnik zavezan k plačilu teh dajatev kot fizična ali pravna oseba, to je kot samostojni podjetnik (s.p.).
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - primerno stanovanje
V zadevi je lahko sporen površinski normativ garsonjere. Določba 87. člena SZ-1 napotuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je citiran pravilnik tožena stranka ob presoji zavrnilnega razloga pravilno uporabila. Tožnik ima torej prav, da tožena stranka ni primerno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi njegove zahteve.
SPZ člen 227. OZ člen 587. ZUP člen 230, 230/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
subvencionirana študentska prehrana - izbor ponudnikov - javni razpis - jedilnica v lasti ali najemu ponudnika - souporaba jedilnice - pritožba zoper odločbo ministrstva - enostopenjski upravni postopek
Stališče tožeče stranke, da pomeni souporaba jedilnice dejanski najem in da zato izpolnjuje z javnim razpisom določeni pogoj, ni utemeljeno.
Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je po drugem odstavku 230. člena ZUP pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je zato mogoče uporabljati le v smislu, da stranki zagotavlja pravico izjasnitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z vidika povedanega torej oba sklepa skupaj pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.