devizne vloge po uveljavitvi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog - zamudne obresti
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank.
Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.
ZUI člen 175, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
V naziv lahko napreduje tudi tisti, ki nima predpisane izobrazbe, če mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, zato je v postopku potrebno ugotoviti, ali je ta pogoj izpolnjen.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - obrtnik kot upravičenec do nadomestila - pogoji
Neredno plačevanje prispevka za zaposlovanje ni razlog, da obrtnik, ki brez svoje krivde odjavi obrt, ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da stranka stanovanja ne uporablja in je to odpovedni razlog, potem tudi v njem ne stanuje in ne more imeti v njem stalnega prebivališča.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - investicijska vlaganja v podržavljeni objekt - nemožnost vrnitve objekta v last in posest - začasna odredba
Če je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, objekta, po mnenju sodišča, ni mogoče vrniti v izključno last in posest. Takšno vračanje bi bilo v nasprotju z namenom zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93).
1. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero bi tožena stranka v nasprotju s svojo prejšnjo odločitvijo, in že po razdelitvi nekdaj enotne parcele razpolagala le v korist enega dela prej skupne parcele, tj. ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, bi bila nična. Šlo bi za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
2. Izpodbojnost je manjša napaka kot ničnost. Če torej tisti, ki ima pravni interes na ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo. Pri tem ni več vezano na omejitev iz 112. člena ZOR, po kateri lahko izpodbija pogodbo le pogodbena stranka, v katere korist je bila izpodbojnost določena (pravna pravila, ki so se uporabljala pred ZOR, so bila vsebinsko enaka).
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - obrtnik z odjavljeno obrtjo kot upravičenec do nadomestila - pogoji
Samostojni obrtnik, ki odpove opravljanje dejavnosti, ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če je z opravljanjem dejavnosti ustvarjal takšen dobiček, ki mu je zagotavljal socialno varnost.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razlike - uveljavljanje neodplačnosti razpolaganja
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi prednik in potomec, ki bi sicer bila v vlogi zapustnika in dediča. Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 117. členu ZD se razlikuje od pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu po tem, da je odplačna in da je izročitev premoženja odložena do preživljančeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba sta sorodni. V obeh primerih je možno ugotavljati, kolikšen obseg odsvojenega premoženja predstavlja darilo in kolikšen plačilo za preživljanje. V obeh primerih je tudi prisoten element tveganja.
Tudi pri pogodbi o izročitvi premoženja torej ne pride v poštev natančen matematični izračun medsebojnih dajatev. Tisti, ki uveljavlja neodplačnost razpolaganja, mora dokazati, da je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank.
Višjega upravnega delavca ni mogoče zakonito razrešiti ob smiselni uporabi 23. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 9/91, 18/91, 22/91 in 2/91-I). Razlogi za razrešitev po 23. členu so v zakonu določeni taksativno. Prenehanje statusa višjega upravnega delavca po 23. členu pa je treba ločiti od prenehanja statusa višjega upravnega delavca zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zakon v tem primeru ne predvideva posebnega akta o razrešitvi.
pridobitev - državljan druge republike - vpliv lastništva hiše in prijava stalnega prebivališča na dejansko bivanje v RS
Lastništvo stanovanjske hiše v RS in prijava stalnega prebivališča v RS ne pomeni, da prosilec dejansko živi v RS, pa četudi v tujini, kjer je na delu, nima stalnega prebivališča.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila participacije
Če zaradi kršitve 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, je to razlog za odpravo odločbe po 2. odstavku 39. člena zakona o upravnih sporih.
ZPR člen 12, 207a, 222. CZ člen 16, 371/1-1, 380b.
zahteva za sodno varstvo - razveljavitev po uradni dolžnosti - dejanska zmota
Po gramatikalni razlagi določbe 16. člena carinskega zakona bi se lahko prišlo do sklepa, da je kaznovani z izjavo na vprašanje carinika "kaj ima za prijaviti", odgovoril "vse, kar je v vozilu", blago prijavil, kot se zahteva. Pri dajanju take izjave bi bil glede prijavljenega predmeta lahko tudi v dejanski zmoti.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
1. Ker izvenzakonska skupnost ni obstajala, je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke v izpodbijanem delu materialnopravno pravilno zavrnjen, saj tožeča stranka na stvareh, ki so zajete v zavrnilnem delu izpodbijane sodbe, zaradi neobstoja izvenzakonske skupnosti ni mogla pridobiti stvarnopravnih upravičenj iz naslova skupnega premoženja v smislu 2. odst. 51. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom istega zakona. Da je tožeča stranka pridobila stvarnopravna upravičenja na stvareh, glede katerih je bil tožbeni zahtevek zavrnjen na kakšni drugi pravni podlagi, pa se tekom postopka ni zatrjevalo.
2. Ker je bilo ugotovljeno, da izvenzakonska skupnost ni obstajala, revizijska trditev, da je toženec ponaredil podpis tožeče stranke na odstopni izjavi za nakup počitniškega stanovanja, ni pravnoodločilna za odločitev v tej pravdni zadevi, v kateri se je ugotavljal obstoj izvenzakonske skupnosti in skupnega premoženja ter deležev na njem. Ker vprašanje, ali je podpis ponarejen ali ne, za odločitev v tej pravdni zadevi ni odločilno, pravdnega postopka zaradi teka kazenskega postopka tudi ni bilo potrebno prekiniti.
ZKP člen 333, 333/1, 333/1-1, 364, 364/1, 364/1-8, 427, 427-2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - branje zapisnika o izpovedbi priče
Sodišče je zapisnik o zaslišanju priče, ki je bila zaslišana v tujini, kjer je tudi v zaporu, lahko uporabilo kot dokazno sredstvo, saj ta priča ni mogla priti na glavno obravnavo.