devizne vloge po uveljavitvi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog - zamudne obresti
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank.
Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.
ZUI člen 175, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv osebe brez predpisane izobrazbe
V naziv lahko napreduje tudi tisti, ki nima predpisane izobrazbe, če mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, zato je v postopku potrebno ugotoviti, ali je ta pogoj izpolnjen.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - investicijska vlaganja v podržavljeni objekt - nemožnost vrnitve objekta v last in posest - začasna odredba
Če je zaradi dozidav, nadzidav ali drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost ali površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, objekta, po mnenju sodišča, ni mogoče vrniti v izključno last in posest. Takšno vračanje bi bilo v nasprotju z namenom zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93).
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - obrtnik kot upravičenec do nadomestila - pogoji
Neredno plačevanje prispevka za zaposlovanje ni razlog, da obrtnik, ki brez svoje krivde odjavi obrt, ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da stranka stanovanja ne uporablja in je to odpovedni razlog, potem tudi v njem ne stanuje in ne more imeti v njem stalnega prebivališča.
1. Funkcionalno zemljišče, ki naj zaokroži določeno stavbno zemljišče postane njegov sestavni del in ga potem ni več mogoče dodeljevati samostojno ali samo k delu nekdaj skupne parcele. Pogodba, s katero bi tožena stranka v nasprotju s svojo prejšnjo odločitvijo, in že po razdelitvi nekdaj enotne parcele razpolagala le v korist enega dela prej skupne parcele, tj. ne v korist parcele, za katero je bilo funkcionalno zemljišče določeno, bi bila nična. Šlo bi za razpolaganje s predmetom, ki ni več v samostojnem pravnem prometu (47. člen ZOR).
2. Izpodbojnost je manjša napaka kot ničnost. Če torej tisti, ki ima pravni interes na ugotovitev ničnosti, zahteva razveljavitev pogodbe in ne ugotovitve njene ničnosti, mu sodišče sme (in mora) nuditi pravno varstvo. Pri tem ni več vezano na omejitev iz 112. člena ZOR, po kateri lahko izpodbija pogodbo le pogodbena stranka, v katere korist je bila izpodbojnost določena (pravna pravila, ki so se uporabljala pred ZOR, so bila vsebinsko enaka).
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - obrtnik z odjavljeno obrtjo kot upravičenec do nadomestila - pogoji
Samostojni obrtnik, ki odpove opravljanje dejavnosti, ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če je z opravljanjem dejavnosti ustvarjal takšen dobiček, ki mu je zagotavljal socialno varnost.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razlike - uveljavljanje neodplačnosti razpolaganja
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko skleneta tudi prednik in potomec, ki bi sicer bila v vlogi zapustnika in dediča. Pogodba o dosmrtnem preživljanju po 117. členu ZD se razlikuje od pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja po 106. členu po tem, da je odplačna in da je izročitev premoženja odložena do preživljančeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in izročilna pogodba sta sorodni. V obeh primerih je možno ugotavljati, kolikšen obseg odsvojenega premoženja predstavlja darilo in kolikšen plačilo za preživljanje. V obeh primerih je tudi prisoten element tveganja.
Tudi pri pogodbi o izročitvi premoženja torej ne pride v poštev natančen matematični izračun medsebojnih dajatev. Tisti, ki uveljavlja neodplačnost razpolaganja, mora dokazati, da je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank.
Višjega upravnega delavca ni mogoče zakonito razrešiti ob smiselni uporabi 23. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 9/91, 18/91, 22/91 in 2/91-I). Razlogi za razrešitev po 23. členu so v zakonu določeni taksativno. Prenehanje statusa višjega upravnega delavca po 23. členu pa je treba ločiti od prenehanja statusa višjega upravnega delavca zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zakon v tem primeru ne predvideva posebnega akta o razrešitvi.
pridobitev - državljan druge republike - vpliv lastništva hiše in prijava stalnega prebivališča na dejansko bivanje v RS
Lastništvo stanovanjske hiše v RS in prijava stalnega prebivališča v RS ne pomeni, da prosilec dejansko živi v RS, pa četudi v tujini, kjer je na delu, nima stalnega prebivališča.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila participacije
Če zaradi kršitve 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, je to razlog za odpravo odločbe po 2. odstavku 39. člena zakona o upravnih sporih.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - varstveni ukrepi
Po 35. členu zakona o prekrških se smejo varnostni ukrepi vseh vrst izrekati storilcu poleg kazni, predpisane za posamezen prekršek, ne da bi bili posebej predpisani za posamezni prekršek.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba za kazniva dejanja - nevarnost za javni red - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
V postopku ni bilo ugotovljeno, ali obstajajo zadržki iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu za pridobitev državljanstva RS.
Splošni interes za rekonstrukcijo križišča je ugotovljen v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana po določbi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, če je rekonstrukcija križišča predvidena z družbenim planom. Iz iz izvlečka družbenega plana ni razvidno oz. ni ugotovljeno, kje bo potekala gradnja - rekonstrukcija, skladnosti s prostorskimi vidiki družbenega plana ni mogoče presoditi.
1. Sodba sodišča druge stopnje pravilno razlaga, da je v danem primeru, ko imenovana priča dvakrat ni prišla na glavno obravnavo, čeprav je bila v redu povabljena, ko je drugič celo vrnila vabilo s pripombo, da vztraja pri svojem že podanem pričevanju in ko sodišče glede na njeno bivanje v tujini ni moglo zagotoviti navzočnosti te priče na glavni obravnavi, podan tak položaj, kot je predviden v 2. točki 1. odstavka 333. člena ZKP, ko priča noče izpovedati na glavni obravnavi in se zato sme njena izpovedba po odločbi senata prebrati. 2. Pri kaznivem dejanju po členu 246/1 KZ SFRJ sam izostanek plačila kupnine za mamilo, ki je bila dogovorjena, ne izključuje pojma prodaje.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Ugotovitev, da 12 ha veliko toženčevo kmetijo sedaj obdeluje njegov brat, in nanjo oprta pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženčeva kmetija sposobna dajati dohodke za toženčevo preživljanje in za plačevanje preživnine - dajeta tudi po presoji revizijskega sodišča podlago za oceno, da pri ugotovljenih toženčevih denarnih prejemkih (invalidski pokojnini 15.000,00 SIT in invalidskem dodatku 3.800,00 SIT na mesec) toženec zmore preživnino 8.000 SIT na mesec za ml. sina. Ugotovljena dejstva glede otrokovih potreb in glede preživninske zmožnosti njegove matere - tožnice, pa na drugi strani narekujeta presojo, da je tolikšna toženčeva preživnina tudi nujna, če naj se zagotovijo potrebna sredstva za otrokovo preživljanje.