ZKP člen 236, 258, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-3, 29-4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – zasliševanje prič – pouk priči – privilegirana priča – izjava oškodovanca socialnemu delavcu – izvedenstvo – postavitev drugega izvedenca – pravice obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza mora obramba določno zatrjevati pravno relevantno dejstvo, katerega (ne)obstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in z navedbo okoliščin utemeljiti, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obdolženca oziroma bo zanj uspešen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Med druge tehtne razloge spada tudi okoliščina, da je predlagateljica del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njenem ugovoru. Toda če bi to sodišče o ugovoru odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Sporna navedba predstavlja negativno vrednostno sodbo o tožniku, vendar pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi bila z njeno uporabo prekoračena meja svobode izražanja mnenj, ki gre novinarjem pri opravljanju njihovega dela, t.j. da bi bila uporabljena z namenom zaničevanja.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt – poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Če je tožba vložena zoper drugostopni akt, s katerim je bila pritožba zavrnjena in ki ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – prepoved uporabe objekta – denarna kazen
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča je dopustno kataloge cen rabljenih vozil uporabiti kot pripomočke pri ugotavljanju carinske vrednosti blaga, na takšen način pa so bili tudi po presoji revizijskega sodišča uporabljeni v obravnavani zadevi.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklicevanje na pravni pouk – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. O tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi je bilo odločeno z izvršilnim naslovom. S sklepom o dovolitvi izvršbe se zato o tej pravici ne odloča ponovno, obveznost se ne spreminja in se v tožnikovo pravno korist na novo ne posega. Ali je zoper izpodbijani upravni akt zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ne presoja upravni organ, temveč je to stvar vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o vsebini tega akta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3, 89. ZPP člen 95, 95/2. ZGD člen 398, 398/1.
nedovoljena revizija – vložitev revizije po osebi, ki nima te pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra – neobstoječ pravni subjekt
Neobstoječa pravna oseba ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče ne more v imenu takšnega subjekta vlagati pravnih sredstev, kar pomeni, da je obravnavana revizija vložena po osebi, ki nima te pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. Ustava člen 23, 25.
ukrep gradbenega inšpektorja – odlog izvršbe – sklep o zavrnitvi odloga – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklicevanje na pravni pouk – zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. O tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi je bilo namreč že odločeno z izvršilnim naslovom, s sklepom o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se ta odločitev ne spreminja in se v že odločeno tožnikovo pravico oziroma obveznost in pravno korist ne posega.
Ali je zoper izpodbijani upravni akt zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ne presoja upravni organ, temveč je to stvar vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o vsebini tega akta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3, 89. ZPP člen 95, 95/2. ZGD člen 398, 398/1.
nedovoljena revizija – revizija, vložena po osebi, ki nima te pravice – izbris pravne osebe – neobstoječ pravni subjekt
Neobstoječa pravna oseba ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče ne more v imenu takšnega subjekta vlagati pravnih sredstev, kar pomeni, da je obravnavana revizija vložena po osebi, ki nima te pravice.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev
Če za delodajalca veljavna kolektivna pogodba določa kriterije za izbiro presežnih delavcev, mora delodajalec izbiro delavcev opraviti na podlagi teh kriterijev, posebej če gre za izbiro med več delavci na istem delovnem mestu, pa preneha potreba le po delu nekaterih.
Ob presoji, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, bi moralo sodišče zavzeti stališče tudi do navedb o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja in izpovedb v zvezi s tem, saj je bila glede na 118. člen ZDR presoja teh navedb bistvena za zakonitost odločitve o tožnikovem reintegracijskem zahtevku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - krivda delodajalca - odpravnina - pogodbeni temelj - razlaga pogodbenih določil
O prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
O prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca lahko govorimo le v primeru, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov.
ZTPDR člen 23. SKPgd člen 14, 25. ZDR člen 100, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - razporeditev v drug kraj
Po določbi drugega odstavka 23. člena ZTPDR je bila tožena stranka dolžna tožnici vročiti pisni sklep, s katerim je odločila o njenih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Sklep o razporeditvi tožnice na delo v drug kraj je bila dolžna izdati tudi, če ni šlo istočasno za razporeditev na drugo delovno mesto. Pri tem pa bi morala upoštevati primere in pogoje, določene s kolektivno pogodbo, pod katerimi je taka razporeditev dopustna.
Zavrnitev dokaznega predloga, takega, kot je bil predlagan in utemeljen, je bila obrazložena enako pred sodiščem prve in druge stopnje. V obravnavani zadevi zato ne gre za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, kar je po pritožbi predloženih sodnih odločitvah lahko bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
kršitev pravil revidiranja - postopek sodnega varstva - sklicevanje na razloge drugega sodišča v drugem postopku - pavšalno izpodbijanje odločbe
Tožeča stranka se namesto navedbe razlogov, ki jih želi v postopku sodnega varstva uveljavljati v tožbi, ne more sklicevati na razloge nekega drugega sodišča v nekem drugem postopku. Poleg tega tožeča stranka teh razlogov ni konkretizirala niti ni pojasnila njihove pravne pomembnosti za predmetno odločbo.
Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zgolj s kratkimi trditvami, brez prepričljive obrazložitve (na primer da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila revidiranja na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali da njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarja prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju) ter brez ustreznega sklicevanja na spisovno dokumentacijo.
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracij predpostavke za odločbo po tretjem odstavku 45. člena ZPOmK-1 niso več podane, zato z izdajo tega sklepa preneha veljati tudi izpodbijana odločba tožene stranke z dne 2. 6. 2009 in tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe.