spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - personalni kriterij - samostojni podjetnik - odločilnost preteklega pravnega statusa za presojo
Tožnica iztoževano terjatev izvaja iz trditev o pravnem razmerju, ki je nastalo med tožnico, ki je oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, in toženko kot tedanjo samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene tedanje pridobitne dejavnosti. Zato se v tej zadevi po (izrecni) določbi 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (določba namreč glede časa nastanka razmerja uporablja preteklik, zaradi česar je tudi status toženke treba presojati glede na pretekli čas).
ZOR člen 99, 99/2, 527, 528, 528, 528/1, 528/2, 533. ZSZ člen 11, 11/2, 11/3, 14, 15, 15/1, 15/2.
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - potrdilo, da ne obstaja predkupna pravica - odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - razlaga pogodb - razlaga spornih določil
Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna.
Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek učinkovanja zadevne prodajne pogodbe ni uresničil. Ker ta ni učinkovala, na strani toženke ni mogla nastati obveznost, da s tožnico sklene „kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu“, kar je bila tožnica zahtevala s podrednim zahtevkom.
Sodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Vsebina tožničinega predloga je v celoti strukturirana kot revizija, zato že po definiciji le težko ustreza zakonskim zahtevam o obveznih sestavinah predloga. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega vprašanja (zaželeno je, da bi bila vprašanja v predlogih za dopustitev revizije navedena posebej, izločeno od utemeljitve njihovega posebnega pomena) Vrhovno sodišče ne more opraviti svoje naloge, da odgovori na pravna vprašanja, ki so pomembna z vidika pravnega reda kot celote.
ZPSPP člen 16, 17, 22, 28. ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 42, 44, 44/2, 190, 190/1, 377, 490. SPZ člen 37. BHRUPR člen 8, 8/1.
najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - plačilo najemnine - pobotni ugovor - povrnitev vlaganj - pravni interes za dajatveno tožbo - ugovor aktivne legitimacije - lastninska pravica najemodajalca - prenehanje pravice med pravdo - ureditev premoženjskih razmerij med Slovenijo in Hrvaško - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - spor iz najemnega razmerja - zavrženje revizije
Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Vendar, če je tožeča stranka utemeljevala razpolagalno pravico z „lastninsko pravico“, ta pa je prenehala zato, ker je (morebiti) kdo tretji originarno pridobil lastninsko pravico v času pravdnega postopka, je tožeča stranka izgubila aktivno legitimacijo. V takšnem primeru ne bi bila (več) utemeljena niti lastninska tožba bivšega lastnika, s sklepanjem od večjega na manjše pa lahko izpeljemo enako pravilo tudi za izpraznitveni zahtevek iz 28. člena ZPSPP, ki izvira iz predpostavke obstoja upravičenja do uporabe spornih poslovnih prostorov.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do sojenja v navzočnosti
Izpovedba priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku.
Če sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ne vsebuje pravne opredelitve kaznivega dejanja, ki se očita osumljencu, gre za relativno kršitev določb kazenskega postopka, pri kateri mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati njen vpliv na zakonitost pravnomočne odločbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004971
ZP-1 člen 56, 56/3, 138, 138/1-1, 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZVCP-1 člen 30.
pisna odločba – izrek odločbe o prekršku – sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega – opis prekrška – hitrost vožnje – pravice obrambe
Opis prekrška v izreku sodbe, da je obdolženec ravnal v nasprotju s 30. členom v zvezi z 234. členom ZVCP-1, ker je kot voznik začetnik vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri L. proti Š., pri tem pa ni vozil s tako hitrostjo, da bi vozilo lahko ves čas obvladoval in ga ustavil pred oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval in je povzročil prometno nesrečo II. kategorije, je dovolj konkreten in je na takšni podlagi mogoče voditi postopek o prekršku.
ZP-1-UPB3 člen 42, 62a, 136, 136/1, 156. ZKP člen 420.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa
Sodišče, ki v postopku o prekršku odloča o zahtevi za sodno varstvo, najprej preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj) in preveri, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje), šele nato zahtevo za sodno varstvo presoja vsebinsko, pri čemer po uradni dolžnosti presodi tudi taksativno naštete postopkovne kršitve (62.a člen ZP-1).
ZP-1 člen 156, 156-5. ZP-1C člen 10, 59, 59/2. ZVCP-1 člen 32, 32/7-d.
kršitev materialnih določb zakona – sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja – sankcija predpisana v razponu
Če je (bila) za prekršek predpisana sankcija najmanj pet kazenskih točk, to ob upoštevanju določbe drugega odstavka 59. člena ZP-1C pomeni, da se storilcu navedenega prekrška izreče le pet kazenskih točk.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005052
ZP-1-UPB3 člen 114. ZVCP-1 člen 233. URS člen 29, 29-1, 29-3.
pravica do poštenega postopka - pravice obrambe - pravica predlagati razbremenilne dokaze - pouk obdolžencu - skrajšani postopek - ugovor - dokazni predlog - obrnjeno dokazno breme - lastnik vozila - poznavanje prava
Zgolj zatrjevana nepoučenost storilca o vsebini določbe 233. člena ZVCP-1 (ki lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga več kot le trditveno breme) ne zadostuje za zaključek, da mu v konkretni zadevi ni bila dana možnost za pripravo obrambe oziroma možnost predlagati razbremenilne dokaze, saj je bil seznanjen s konkretno vsebino očitka in njegovo dokazno podlago.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005024
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. ZVCP-1 člen 59, 59/1, 59/8.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“, ki ga (poleg ostalih) kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Okoliščina, da določba prvega v zvezi z osmim odstavkom 59. člena ZVCP-1 izrecno ne omenja pojma „pnevmatika“, na odgovornost samostojnega podjetnika, ki ima v prometu vozilo z izrabljenimi pnevmatikami, ne vpliva, ker je pnevmatike v skladu z osmim v zvezi s prvim členom Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, na katerega napotuje navedeni člen ZVCP-1, potrebno šteti za opremo vozila.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2. ZUS člen 16, 16/1, 50, 50/2.
stroški upravnega spora – priglasitev stroškov – odločanje na seji
V primerih, ko so podani pogoji za odločanje upravnega sodišča na seji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že ob vložitvi pravnega sredstva oziroma odgovora nanj.
ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/1-2. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo neposrednosti – branje zapisnika o zaslišanju prič
Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.
Za potrebe obračuna DDV je pomembno vprašanje, ali je tožeča stranka za zaračunani znesek „pogodbene kazni“ dejansko opravila kakšne storitve v smislu ZDDV, ali ne. Če storitev ni opravila, tudi ni dolžna plačati DDV. Če pa je storitve opravila, pa je treba ugotoviti, kakšne so bile te storitve in ob tem ugotoviti, ali gre morda za storitve, ki so oproščene plačila DDV.
nadomestilo za odkup denacionaliziranega stanovanja – zavrnitev izplačila – upravni akt – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravice in pravne koristi – upravna izvršba
Dopisa, s katerim je tožena stranka zavrnila izpolnitev obveznosti iz upravne odločbe, s katero je sicer že odločila o tožnikovih upravičenjih, ni mogoče šteti za upravno odločbo, zato upravni spor zoper tak dopis ni dopusten.
stek prekrškov – navidezni stek - pogoji za udeležbo v prometu
Če storilec vozi neregistrirano vozilo, poleg tega pa vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, z eno izvršitvijo izpolni zakonske znake dveh prekrškov (po petem odstavku v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 in po petem odstavku v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1), vendar je stek med prekrškoma zgolj navidezen.