spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - personalni kriterij - samostojni podjetnik - odločilnost preteklega pravnega statusa za presojo
Tožnica iztoževano terjatev izvaja iz trditev o pravnem razmerju, ki je nastalo med tožnico, ki je oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, in toženko kot tedanjo samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene tedanje pridobitne dejavnosti. Zato se v tej zadevi po (izrecni) določbi 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (določba namreč glede časa nastanka razmerja uporablja preteklik, zaradi česar je tudi status toženke treba presojati glede na pretekli čas).
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/2-7, 482, 481/1, 481/2. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odvetnik kot stranka postopka - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4001399
ZPP člen 181, 181/3, 319, 319/1. ZVK člen 13, 13/3, 13/3-4, 13/3-7, 13/3-14.
pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - vezanost na pravnomočno delno sodbo - zahtevek na prepoved ravnanj - odškodninski zahtevek - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nelojalna konkurenca - samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti - fizične osebe - predhodno vprašanje
S pravnomočno delno sodbo je bilo ugodeno prepovednemu zahtevku tožeče stranke zaradi ravnanj nelojalne konkurence. V nadaljevanju pa je sodišče odločalo še o odškodninskem zahtevku tožeče stranke.
Ko sodišče odloča o odškodninskem zahtevku, mora preizkusiti vse predpostavke odškodninske obveznosti. Dejanske ugotovitve in posamezne pravne subsumpcije, ki sodijo v obrazložitev sodne odločbe o prepovednem zahtevku (čeprav so vključene v izrek), ga v postopku zaradi plačila odškodnine ne zavezujejo.
Dejanj nelojalne konkurence ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001396
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pobotanje v stečaju - izključitev pobota
Pravno vprašanje iz izreka tega sklepa predlagateljica utemeljeno izpostavlja kot pomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Neposredno o njem namreč ni sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj pa njegovo sodbo III Ips 64/96 z dne 4. 6. 1997).
ZOR člen 99, 99/2, 527, 528, 528, 528/1, 528/2, 533. ZSZ člen 11, 11/2, 11/3, 14, 15, 15/1, 15/2.
prodaja nezazidanega stavbnega zemljišča - predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - potrdilo, da ne obstaja predkupna pravica - odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila - razlaga pogodb - razlaga spornih določil
Veljavnost pogodbe o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je bila vezana na izdajo potrdila, da ne obstaja predkupna pravica, vendar pa se pogoj v roku (prvotno določenem v trajanju 30 dni in naknadno podaljšanem) ni izpolnil. Ker je primarni dajatveni tožbeni zahtevek zahtevek na izpolnitev pogodbe, ki nima učinka, je bila njegova pravnomočna zavrnitev pravilna.
Tudi če bi zaradi zakonske obveze prodajalca nezazidanega stavbnega zemljišča, da o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvesti predkupnega upravičenca, prodajna pogodba, ki spočetka nima zahtevane kvalificirane oblike, vsebovala implicitno zavezo pogodbenic, da bosta, v primeru odločitve predkupnega upravičenca, da svoje pravice ne izkoristi, pogodbi dali potrebno obliko, tega v tej zadevi ne bi bilo mogoče upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da je predkupna upravičenka izrazila namero, da bo izkoristila predkupno pravico, kar je glede na pogodbeno ureditev pomenilo, da se pogoj za začetek učinkovanja zadevne prodajne pogodbe ni uresničil. Ker ta ni učinkovala, na strani toženke ni mogla nastati obveznost, da s tožnico sklene „kupoprodajno pogodbo v notarskem zapisu“, kar je bila tožnica zahtevala s podrednim zahtevkom.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do sojenja v navzočnosti
Izpovedba priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku.
ZP-1-UPB3 člen 42, 62a, 136, 136/1, 156. ZKP člen 420.
postopek o prekršku - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pravnomočnost odločbe o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa
Sodišče, ki v postopku o prekršku odloča o zahtevi za sodno varstvo, najprej preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj) in preveri, ali je postopek o prekršku glede na potek časa še dopusten (zastaranje), šele nato zahtevo za sodno varstvo presoja vsebinsko, pri čemer po uradni dolžnosti presodi tudi taksativno naštete postopkovne kršitve (62.a člen ZP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005024
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. ZVCP-1 člen 59, 59/1, 59/8.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje o pravnem sredstvu - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb pritožbe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“, ki ga (poleg ostalih) kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Okoliščina, da določba prvega v zvezi z osmim odstavkom 59. člena ZVCP-1 izrecno ne omenja pojma „pnevmatika“, na odgovornost samostojnega podjetnika, ki ima v prometu vozilo z izrabljenimi pnevmatikami, ne vpliva, ker je pnevmatike v skladu z osmim v zvezi s prvim členom Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, na katerega napotuje navedeni člen ZVCP-1, potrebno šteti za opremo vozila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005052
ZP-1-UPB3 člen 114. ZVCP-1 člen 233. URS člen 29, 29-1, 29-3.
pravica do poštenega postopka - pravice obrambe - pravica predlagati razbremenilne dokaze - pouk obdolžencu - skrajšani postopek - ugovor - dokazni predlog - obrnjeno dokazno breme - lastnik vozila - poznavanje prava
Zgolj zatrjevana nepoučenost storilca o vsebini določbe 233. člena ZVCP-1 (ki lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga več kot le trditveno breme) ne zadostuje za zaključek, da mu v konkretni zadevi ni bila dana možnost za pripravo obrambe oziroma možnost predlagati razbremenilne dokaze, saj je bil seznanjen s konkretno vsebino očitka in njegovo dokazno podlago.
Če sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ne vsebuje pravne opredelitve kaznivega dejanja, ki se očita osumljencu, gre za relativno kršitev določb kazenskega postopka, pri kateri mora vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkazati njen vpliv na zakonitost pravnomočne odločbe.
ZP-1 člen 156, 156-5. ZP-1C člen 10, 59, 59/2. ZVCP-1 člen 32, 32/7-d.
kršitev materialnih določb zakona – sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja – sankcija predpisana v razponu
Če je (bila) za prekršek predpisana sankcija najmanj pet kazenskih točk, to ob upoštevanju določbe drugega odstavka 59. člena ZP-1C pomeni, da se storilcu navedenega prekrška izreče le pet kazenskih točk.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004971
ZP-1 člen 56, 56/3, 138, 138/1-1, 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZVCP-1 člen 30.
pisna odločba – izrek odločbe o prekršku – sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega – opis prekrška – hitrost vožnje – pravice obrambe
Opis prekrška v izreku sodbe, da je obdolženec ravnal v nasprotju s 30. členom v zvezi z 234. členom ZVCP-1, ker je kot voznik začetnik vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri L. proti Š., pri tem pa ni vozil s tako hitrostjo, da bi vozilo lahko ves čas obvladoval in ga ustavil pred oviro, ki jo je glede na okoliščine lahko pričakoval in je povzročil prometno nesrečo II. kategorije, je dovolj konkreten in je na takšni podlagi mogoče voditi postopek o prekršku.
nezgodno zavarovanje oseb - pogodbena domneva - alkohol - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji - ničnost splošnih pogojev
V tej zadevi ni bilo odločeno na podlagi pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi med delovanjem alkohola na tožnika in nezgodo, pač pa na podlagi dokazane vzročne zveze.
Pogodbeno dogovorjena domneva ni bila nična, saj ni bila v nasprotju v dobrimi poslovnimi običaji, namenom same zavarovalne pogodbe in drugimi okoliščinami, ki lahko po 143. členu ZOR povzročijo možnost posameznega pogodbenega določila.
Če je preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora razumno presodil in obrazložil okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, naknadna napaka pritožbenega sodišča ne vpliva na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
ZPP člen 163, 163/3, 163/7. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2. ZUS člen 16, 16/1, 50, 50/2.
stroški upravnega spora – priglasitev stroškov – odločanje na seji
V primerih, ko so podani pogoji za odločanje upravnega sodišča na seji, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že ob vložitvi pravnega sredstva oziroma odgovora nanj.
prisilna izterjava davčnih obveznosti – sklep o prisilni izterjavi – dolžnikov dolžnik – prevzem dolga
Iz pogodbe o prevzemu dolga z dne 1.8.2002 izhaja, da upnik s podpisom pogodbe soglaša, da prevzemnica (tožeča stranka) prevzame vse kreditne obveznosti (davčnega) dolžnika. Torej je do prevzema dolga pravno veljavno prišlo šele 1.8.2002. Da bi pred tem datumom prišlo do prevzema dolga, tožeča stranka ni uspela dokazati. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče v revizijskem postopku vezano. Iz revizijskih navedb celo izhaja, da je tožeča stranka upniku, pred podpisom pogodbe, odplačevala dolg (davčnega) dolžnika na podlagi asignacijskih pogodb.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče v postopku revizije vezano, je tako tožeča stranka bila dolžnik davčnega dolžnika na dan izdaje sklepa o prisilni izterjavi davčne obveznosti in je zato izdani sklep zakonit.
Domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode je natančno zamejen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev).