imenovanje članov nadzornega odbora občine – pravni interes – upravna stvar – molk organa
Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na molk organa, to je na neizdajo sklepa o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 12.3.2007, je že presežen, ker je Občinski svet sprejel sklep o imenovanju članov nadzornega odbora z dne 16.4.2007. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato v obravnavani zadevi predmet presoje predvsem tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi sklep Občinskega sveta z dne 16.4.2007 o imenovanju članov nadzornega odbora občine.
obnova postopka – enotno dovoljenje za gradnjo – stranke postopka – zadržanje izvršitve
Revizijski ugovori se ne nanašajo na utemeljenost razloga za dovolitev obnova postopka, ki je bil v tem primeru razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. Pogoji za obnovo postopka po navedeni določbi ZUP so bili v tem primeru izpolnjeni, saj predlagatelj obnove, kot lastnik sosednjih zemljišč, v postopku izdaje spornega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni sodeloval kot stranka.
Pooblastilo, ki ni bilo predloženo v originalu, ni popolno in se po presoji Vrhovnega sodišča ob upoštevanju določbe petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da za obravnavano izredno pravno sredstvo sploh ni bilo predloženo.
žrtve vojnega nasilja – obnova postopka – procesne predpostavke - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka – lastnost stranke – stranski udeleženec
Ker tožnik v postopku priznanja statusa in pravic žrtve vojnega nasilja ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca in niti ne uveljavlja, da bi moral v prvotnem postopku sodelovati kot stranka ali stranki udeleženec (obnovitveni razlog iz 9. točke 260. ZUP), v obravnavani zadevi ni upravičen predlagatelj obnove postopka.
Vsebino dodeljene brezplačne pravne pomoči, ki izhaja iz izreka odločbe, s katero se ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je treba ozko razlagati, zato po presoji Vrhovnega sodišča odvetnik ni upravičen do povračila stroškov in nagrade za zastopanje upravičenke tudi v stečajnem postopku.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje. Tudi zato revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne more utemeljevati s pavšalnim in neizkazanim navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim se odpravlja protipravno stanje, ki ga je ustvaril sam.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZDR člen 6. OZ člen 179. ZPP člen 8.
dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - neenotna sodna praksa - diskriminacija zaradi invalidnosti - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - dokazno breme
Pritožbeni razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, saj tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazala, da glede pravnega vprašanja, ki je skupno sodbi I Cp 1123/2004 ter obravnavani odločbi Višjega delovnega in socialnega sodišča in o katerem po njeni oceni odločitvi nista enotni, praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovana.
S tem, ko je sodišče v obravnavani zadevi ugotovitev o obstoju škode utemeljilo zgolj na izpovedi tožnika – oškodovanca, ni v ničemer odstopilo od stališč v zadevi II Ips 672/2001.
izvedenec - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Relativna bistvena kršitev pravdnega postopka bi bila podana v primeru, ko bi sodišče spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca dvomljivo, nejasno. Če pa sodišče ne postavi novega izvedenca zato, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
sprememba delodajalca - pogodbeni prenos prodajalne - evidentiranje prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku
Za prehod pravic in obveznosti iz delovnega razmerja na delodajalca prevzemnika in v zvezi s tem evidentiranje zaključka delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prenosniku ni bistveno, če je imel delodajalec prevzemnik do tožnice kakršnekoli dodatne zahteve, saj bi lahko tožnica v zvezi s tem uveljavljala varstvo pravic pri prevzemniku.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega varstva pri delodajalcu ne predstavlja okoliščine, ki pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. ali 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pritožbenemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in drugim odstavkom 354. člena ZPP omogoča po uradni dolžnosti (brez izrecnega pritožbenega ugovora) razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in zavrženje tožbe.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora – načelo sorazmernosti – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je obdolženi šele pred šestimi meseci postal polnoleten in da bi izvrševanje pripora skupaj s polnoletnimi storilci kaznivih dejanj kvarno vplivala nanj, ne predstavlja relevantne okoliščine pri presoji zakonitosti sklepa o odreditvi pripora.
ZDR člen 80, 204, 204/3. ZPP člen 339, 339/1, 360.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - preklic odpovedi - poslovna sposobnost - rok za vložitev tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja pritožbenih navedb
Zmotna je presoja, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni mogoče drugačno stališče, kot da rok za vložitev tožbe začne teči z zaključkom delovnega razmerja. V vsakem primeru je za začetek teka 30-dnevnega roka za tožbo, ki je prekluzivnega značaja, pravno pomembno, kdaj je bil delavec obveščen o odpovedi oziroma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi za odločitev delodajalca o delavčevi odpovedi oziroma o predlogu za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Zgolj datum zaključka delovnega razmerja, če delavec istega dne ni o tem obveščen, ne more biti zakonita podlaga za začetek teka roka za sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - pokojninsko zavarovanje
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
disciplinski postopek - razmerje do kazenskega postopka - predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost delodajalca
Morebitna oprostitev (ali ustavitev postopka) v kazenskem postopku ne pomeni, da delodajalec zaradi tega ne bi smel ugotoviti kršitev delovne discipline, ker kaznivo dejanje ni ekvivalent disciplinski kršitvi, pa tudi obtožbe niso bile enake.
Ker je sklep disciplinske komisije pravnomočen, v njem pa je ugotovljeno, da je tožena stranka odgovorna za očitane disciplinske kršitve in ji zaradi njih preneha delovno razmerje, ni mogoče zaključevati, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja zaradi protipravnega ravnanja tožeče stranke. Zato je pravilna ugotovitev sodišča, da ni elementov odškodninske odgovornosti.
Če sodišče prve stopnje spregleda ali napačno presodi procesno predpostavko predhodnega notranjega varstva pri delodajalcu, ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti, temveč lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker je bila tožba, s katero je tožnica izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, vložena po poteku roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Neodločanje o vlogi socialno ogroženih prosilcev je nedopustno in pomeni neizpolnjevanje nalog, ki so zaupane tožnici. Na drugi strani priznavanje pravic prosilcem, za katere je tožnica vedela, da jim te pravice ne gredo, pomeni kršitev 35. člena ZDR, ki delavcu nalaga, da se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec pri delodajalcu, materialno škodujejo poslovnim interesom delodajalca.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - nerazsodnost - poslovna sposobnost
Razsodnost fizične osebe je pogoj za njeno poslovno sposobnost, to je za sklenitev veljavne pogodbe oziroma za veljavno izražanje pogodbene volje. Ker je imela tožnikova nerazsodnost pri podpisu spornih aktov enake posledice, kot da bi ju podpisala poslovno nesposobna oseba, to je ničnost, tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi in sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista mogla imeti pravnih učinkov.