kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - izvršitvene oblike dejanja - pravica do nepristranskega sojenja - domneva nedolžnosti - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni v tujini - izjave privilegirane priče med izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - kršitev pravice do obrambe - neprimeren poskus - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - rok za izdelavo pisnega odpravka sodbe - zaseg predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - pregled osebe - zaščita priče - odvzem protipravne premoženjske koristi - podatki o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva
To pomeni, da so imeli možnost, da bi do konca glavne obravnave lahko zahtevali izločitev sodnice, ki je sprejela priznanja krivde drugih obtožencev, pa tega niso storili in zato sedaj v pritožbi, ne glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča, ne morejo uspešno zatrjevati, da bi morala biti sodnica iz sojenja izločena. Je pa treba glede na navedeno problematiko izpostaviti še sledeče.
Pa tudi sicer že zakonska določba navaja, da se določbe 237. člena ZKP uporabljajo smiselno, kar je v konkretnem primeru treba razumeti v skladu z namenom izvrševanja prikritih ukrepov. Le-ti se namreč lahko uporabijo zoper tista kazniva dejanja, kjer je zbiranje podatkov in dokazov na konvencionalen način onemogočeno ali bistveno oteženo zaradi narave kaznivih dejanj, ki praviloma zahtevajo organizirano delovanje storilcev. Ker ukrepi na drugi strani pomenijo tudi poseg v ustavno varovane pravice oseb, zoper katere se ukrepi odrejajo, je zakon določil stroge pogoje in način izvajanja ukrepov, kar pomeni, da so podatki, ki so bili pridobljeni na tak način, tudi naknadno preizkušeni s sodno kontrolo. Če se potrdi njihova veljavnost, bi zato bilo povsem nedopustno in v nasprotju z zakonom, če bi se zakonito pridobljeni dokazi izničili le zaradi spremembe procesnega položaja katere od preiskovanih oseb.
Postopka po določbi 235.a člena ZKP namreč ni mogoče razumeti kot dolžnost sodišča, da ga izvede vselej, ko se priča sklicuje na dolžnost varovanja tajnih podatkov. Odločitev o tem je odvisna od vsebine varovanega tajnega podatka oziroma od pravne relevantnosti predlaganega dokaza, česar pa obramba tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnila.
Drži, da je obtoženec oče dveh otrok in da se je med prestajanjem kazni poročil, vendar na drugi strani ne gre prezreti, da njegova družinska skupnost dejansko nikoli ni zaživela, saj, kot je že zgoraj povedano, se obtoženec ves čas nahaja v zaporu. Družinska skupnost se torej navaja zgolj formalno, ne obstaja pa tudi dejansko, zaradi česar mu že iz tega razloga ne more biti kršena ustavna pravica do družinskega življenja, kot to meni zagovornik.
Načeloma je sicer res, da ima odločitev o zahtevi za izločitev dokazov prednost pred odločitvijo o priznanju krivde, vendar le, če se očitki nezakonitosti dokazov nanašajo na kaznivo dejanje obtoženca, ki krivdo priznava.
Dejstvo, da se je senat seznanil z obsodilno sodbo, čeprav je bila ta že izbrisana v smislu prvega odstavka 82. člena KZ-1, ne predstavlja izločitvenega razloga po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP. Sodbe, ki je bila kasneje izbrisana, namreč ni mogoče oceniti kot nedovoljen dokaz, pač pa akt sodišča, ki je zaradi poteka časa in ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, izgubil svojo veljavnost z vsemi pravnimi posledicami sodbe.
Naročniški podatki glede telefonske številke A. je policija zakonito pridobila na podlagi prvega odstavka 149.č člena ZKP (ZKP-N), pri tem pa je podlago imela v določbi tretjega odstavka 149.b člena ZKP, seveda ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev, ki so navedeni v obeh določbah. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-144/19 z dne 6. 7. 2023 (tretji del), sicer razveljavilo člene 149.b, 149.c petega odstavka 156. člena in deloma šesti odstavek 156. člena ZKP, je pa dalje odločilo, da 149.č člen ZKP ni v neskladju z Ustavo. Pa tudi sicer, kolikor se upošteva razloge za razveljavitev 149.b člena ZKP glede pridobivanja prometnih podatkov, sodišče druge stopnje ugotavlja, da odredba sodišča Pp 4/18 z dne 29. 5. 2020 za razširitev ukrepov po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP na telefonsko številko A., ustreza standardom, kot jih zahteva odločba Ustavnega sodišča. Isto velja tudi za ostale odredbe o nadzoru telefonskih komunikacij, glede katerih pritožba zgolj posplošeno trdi, da so nezakonite oziroma nezadostno obrazložene.
LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00088012
OZ člen 190, 190/1, 347, 348,. ZLS člen 51b, 51c. ZZK člen 147, 150, 150/1. ZDOIONUS člen 5, 5/2. ZKN člen 115, 116, 117, 118, 119, 120.
delitev premoženja občin - verzija - ustanovitev nove občine - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - zastaranje občasne terjatve - katastrska občina - razpolagalni posel - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je sporna parcela last tožene stranke, saj je ob ustanovitvi te občine ležala na njenem območju, kar izhaja že iz označbe katastrske občine. Takšen dejanski zaključek pa je najmanj preuranjen, saj temelji na zmotni materialnopravni premisi, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v obravnavani pritožbi. Zgolj to, da se sporna nepremičnina nahaja v k.o. C ne more biti presumptio iuris et de iure lastništva parcele.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - eksistenčni minimum
Taksa, ki bi jo moral plačati pritožnik, znaša 16,00 EUR. Njenega plačila skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščen (saj taksa ne presega 44,00 EUR). Navedena zakonska določba ni v neskladju z ustavo.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 62, 62/2. URS člen 22.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - trditvena in dokazna podlaga ugovora - enakost orožij - enako varstvo pravic - pošteno sojenje - ugovorni razlog
Dokaz, ki ga je dolžnik priložil ugovoru, je v širšem smislu v neposredni zvezi s pobotom, ki ga dolžnik zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje tak ugovor pravilno štelo za obrazložen in na njegovi podlagi razveljavilo sklepa o izvršbi. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju z ustavno zahtevo po enakosti orožij in bi posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ter v pravico do poštenega sojenja, dolžniku pa bi odvzeli možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku.
Preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oziroma občini, mora objaviti oklic upnikom ter Republiko Slovenijo in znane upnike obvestiti o zapuščini brez dedičev (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD). Upniki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavku 142.b člena ZD, pa mora sodišče v primeru zahteve za omejitev dedovanja postopati po 128. členu ZD in odločiti o zahtevi dajalcev pomoči in s tem o omejitvi dedovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00091865
KZ-1 člen 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - priznanje krivde - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do uporabe svojega jezika - odmera kazni - pobuda za oceno ustavnosti
Sodišče prve stopnje je natančno in logično obrazložilo, zakaj ne gre slediti pritožbenim navedbam o tem, da je obtoženec prebežnike prevažal zato, da naredi uslugo osebi, s katero se je dogovarjal o gradbenih delih, v upanju, da bo tako pridobil gradbena dela, in da za prevoz ni pričakoval nobenega plačila ter da ni vedel, kakšni so pogoji za vstop turških državljanov v države EU.
Zaslišanje tujcev ni bilo mogoče, ker so odšli iz azilnih domov in ni znano, kje se nahajajo. Tudi sicer pa pritožbene navedbe, da je v posledici neizvedbe predlaganih dokazov dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, niso utemeljene.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede kršitve pravice obtoženca do uporabe svojega jezika. Pritožnik smiselno navaja, da obtoženec govori in razume le bolgarski jezik, do naroka za glavno obravnavo pa mu je bilo tolmačeno v turški jezik. V bolgarski jezik mu tudi niso bile prevajane listine. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obtoženec že ob privedbi k preiskovalni sodnici dne 27. 10. 2023 po podanem pravnem pouku o pravici do uporabe svojega jezika izjavil, da je turške narodnosti in da razume tako bolgarsko kot turško ter da se strinja, da se mu prevaja v turški jezik glede na to, da je po narodnosti Turk. Enako je ponovil tudi na predobravnavnem naroku.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je bila novela KZ-1G, ki je začela veljati dne 11. 7. 2020 in ki je bila podlaga za obsodbo tudi v konkretnem primeru, sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje, ter pravice odločanja o tem, kdo na njeno ozemlje lahko vstopi. Poleg tega je zakonodajalec pri predpisovanju kazni sledil Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je Republika Slovenija ratificirala in je bil objavljen v Uradnem listu RS 48/2004 z dne 30. 4. 2004. Glede na to, da je tudi Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi U-I-475/22, Up 1729/22 z dne 3. 5. 2023 že presodilo, da pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena KZ-1 glede povišanja predpisane kazni ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, pritožbeno sodišče tudi ni sledilo izraženi zahtevi pritožnika, da vloži pobudo za oceno ustavnosti navedene določbe kazenskega zakonika.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da pri presoji ob odločanju o utemeljenosti pripora ne gre za presojo v smislu dokaznih zaključkov na podlagi proste presoje dokazov, kakršno je pristojen opraviti le razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.
Ob odločanju o priporu sodišče presoja kršitve ukrepa prepovedi približevanja, ki jih je storil obdolženec, zato navedbe pritožbe v smeri, da naj bi oškodovanka iskala stik z obdolžencem na dejstvo, da je obdolženec odredbo policije in sklep preiskovalne sodnice, iz katerih so povsem jasno izhajale prepovedi približevanja tako oškodovanki kot njenemu naslovu na dvesto metrov in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, kršil večkrat, nimajo vpliva.
Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan po razveljavitvi prvega sklepa, s katerim je bil pripor pravočasno podaljšan) je pomembno, ali je s sklepom sodišče presodilo vse pogoje za pripor, zamuda pri podaljšanju pripora pa nima vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Kršitev pravice do nepristranskega sodišča po 23. členu Ustave v smislu navedene ustavne odločbe bo torej lahko podana le v primeru predhodne izdaje sodbe za isti historični dogodek, ne pa tudi tedaj, ko sodišče zgolj sprejme priznanje krivde enega od obdolžencev.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4, 4-2. ABGB paragraf 1114, 1115.
najemna pogodba - molče obnovljen najem - uporaba tujega prava - razlaga določil pogodbe
Za presojo spornega pravnega razmerja (najem tovornega vozila) je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo avstrijsko materialno pravo, upoštevaje da pravdni stranki uporabe prava nista pogodbeno izbrali in se zato za njuno pogodbeno razmerje uporabi pravo države, v kateri ima običajno prebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev. V obravnavani zadevi pa je to tožeča stranka (ki je pravna oseba avstrijskega prava), ki je kot izvajalka storitev dala v najem tovorno vozilo (2. točka 4. člena Uredbe ES številka 593/2008 evropskega parlamenta in sveta z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za obligacijska razmerja - Rim I).
pravni interes za pritožbo - pravni interes dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - konkretna pravna korist - procesna predpostavka
Pravni interes za pritožbo ima stranka, ki zatrjuje, da je njena pritožba utemeljena, ker odločitev sodišča v njeno škodo odstopa od odločitve, ki jo je želela izposlovati. Zadošča, da stranka zgolj zatrjuje, da bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev o pritožbi prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravni interes za pritožbo ni isto kot utemeljenost pritožbe.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen. Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovornost za skrite napake - upravljanje skupnih delov stavbe - manjvrednost nepremičnin
Pri ureditvenih začasnih odredbah, pri katerih je predlog enak tožbenemu zahtevku,je treba upoštevati, da ne gre le za "matematični" izračun potencialnih posledic za vsako od strank. Večjo težo je treba dati položaju dolžnika, ki mora nekaj izpolniti, čeprav njegova obveznost še ni pravnomočno ugotovljena in čeprav ni izkazano, da upniku grozi težko nadomestljiva škoda. Le če so posledice v primeru neizdaje začasne odredbe za upnika bistveno bolj neugodne, kot bi bile posledice za dolžnika, če bi bila začasna odredba izdana, so izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe po tretji alineji prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Drugačna razlaga bi pomenila, da so pogoji za izdajo začasne odredbe praktično vedno izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00090840
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 285c, 285c/1, 285c/1-3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - nagib
Nagib obtoženca za priznanje krivde ni pomemben, sodišče prve stopnje pa je imelo zadostno podlago za zaključek, da je priznanje podprto tudi z drugimi dokazi v spisu. Iz podatkov in izjav v zapisniku o glavni obravnavi niso razvidne nobene okoliščine, ki bi vzbujale dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje glede sprejetega priznanja krivde.
ZP-1-UPB3 člen 8, 26, 26/6. ZCes-1 člen 78, 78/7, 78/8. ZCes-2 člen 89, 147. ZJC člen 86.
zakonski znaki prekrška - trajajoč prekršek - nezavestna malomarnost - omilitev kazni - varnost cestnega prometa - postavitev reklamnih objektov - državna cesta
Za trajajoči prekršek je tako značilno, da storilec dlje časa vzdržuje protipravno stanje, pri čemer je vzdrževanje takega stanja sestavni del zakonskega opisa (storilec "uporablja" objekte). Dokler protipravnost ni odpravljena, o zastaranju ni mogoče govoriti. Ker so se objekti brez soglasja uporabljali najmanj še 13. 5. 2022, je bil ugovor zastaranja pravilno zavrnjen.
Ker torej gre za prekršek, ki je lahko storjen iz malomarnosti, odgovorna oseba pa bi se ob potrebni pazljivosti morala zavedati, da se objekte za oglaševanje lahko uporablja le, če so bili postavljeni s soglasjem pristojnega organa, se storilca na zmoto ne moreta sklicevati.
Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje potrošnikov, zlasti pa so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče. Izračun odstotka popusta od redne cene, čeprav so se v krajšem obdobju pred tem isti artikli prodajali tudi že po nižji ceni, je gotovo zavajajoč.
Odlog po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 in sicer, da obsojenec ni sposoben nastopiti kazni zapora zaradi bolnišničnega zdravljenja, je namreč neizkazan že spričo tega, da obsojenec v prošnji ni zatrjeval, da se nahaja v bolnišnici in tega tudi sedaj v pritožbi ne izpodbija.
Glede zakonskega razloga po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan takrat, ko kdo v obsojenčevi družini umre, ali je huje bolan in nujno potrebuje obsojenčevo pomoč, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obsojenec ni dokazal hujše bolezni svoje tašče, niti tega, da tašča, ki živi v Ukrajini, nujno potrebuje njegovo pomoč.
Pritožbena razlaga obsojenca, da bi ga sodišče prve stopnje moralo pozvati k dopolnitvi prošnje s predložitvijo potrebne dokumentacije, ni utemeljena, saj določba drugega odstavka 25. člena ZIKS-1 izrecno navaja, da je k prošnji za odlog treba predložiti tudi dokaze za odločitev. To pomeni, da bi ustrezna dokazila moral predložiti že sam obsojenec k prošnji, česar pa ni storil. Tudi sedaj v pritožbi ne navaja, zakaj tega ni storil oziroma ni mogel storiti.
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo sicer res izdalo 20. 3. 2025 oziroma šest mesecev po podaji prošnje za odlog, ker pa je obsojenec sam predlagal odlog kazni za tri mesece, to pomeni, da je bilo njegovi prošnji, čeprav je bila ta zavrnjena, dejansko ugodeno celo za daljše obdobje, kot je sam predlagal. Glede na to, da se je postopek zavlekel tudi zaradi vročanja obsojencu v tujino, je dalje ugotoviti, da je od podaje prošnje pa do trenutka, ko je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo, minilo že 10 mesecev, torej znatno več, kot je sam predlagal v svoji prošnji.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ki se kaže predvsem v številčnosti izvršenih kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni. Tako je zaključilo, da je obdolženec vztrajen, ob tem pa tudi ugotovilo, da ob predpisanih zdravilih s strani psihiatrinje zlorablja prepovedane droge ter živi neurejeno in je brez zaposlitve.
Poseg v osebno svobodo obdolženca je sorazmeren s potrebo po zagotovitvi varnosti ljudi, predvsem mladoletnih oškodovank.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pripor nujno potreben ukrep ter milejši ukrepi ne bi bili uspešni, saj noben milejši ukrep ne zagotavlja stalnega nadzora in posledično ne bi zagotovil, da obdolženi na prostosti dejanja ne bi ponovil. Na navedeno prepričljivo kaže obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju raznovrstnih kaznivih dejanj ter uživanje prepovedanih drog. Obdolžencu ni za zaupati, da milejših ukrepov ne bi zlorabil in nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
ZOro-1 člen 8, 8/6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 62, 81, 81/1, 81/1-1, 81/1-6, 81/2. ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
nošenje in prenos orožja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zanesljivost posameznika - dokazovanje - prosta presoja dokazov - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo - zaseg orožja - obligatoren odvzem orožja
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Izvedenka je ob izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala bistveno drugačno dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtožnici in je podlaga za podaljšanje pripora, zato sodišče prve stopnje mnenja izvedenke glede obdolženčeve ponovitvene nevarnosti pravilno ni upoštevalo kot relevantno.
Okoliščine, kot jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, utemeljujejo zaključek o visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obdolženca, čeravno zaradi kaznivih dejanj še ni bil obsojen. Obdolženec naj bi oškodovanca napadel brez vsakršnega povoda, ob tem, ko naj bi mu bil slednji prijateljsko naklonjen, kar vodi v zaključek, da naj bi bil obdolženec povsem nepredvidljiv.
OZ člen 30, 30/3, 332, 442, 442/2, 442/3. ZPP člen 183. ZOEE člen 1.
pogodba o dobavi električne energije - stalna poslovna zveza med strankama - molče obnovljena pogodba - primerna kupnina - plačilo dobavljene električne energije - nasprotna tožba - materialni pobot - pisnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala biti zavrnitev pisna. Pogodbe o dobavi električne energije je v spornem obdobju urejal Zakon o oskrbi z električno energijo, ki je zanje zahteval pisno obliko. Za pisnost zadošča, da sta ponudba in sprejem ponudbe pisna, enako pa pri uporabi tretjega odstavka 30. člena OZ nujno velja tudi za zavrnitev ponudbe.