ZVPSBNO člen 1, 1/2, 4, 15, 15/2, 15/2-1, 16, 16/2, 16/3, 19. OZ člen 417. ZPP člen 154, 154/2, 206, 206/4, 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - denarna odškodnina - merila za odločanje - odmera odškodnine - pravica do pravičnega zadoščenja - stečajni postopek - upniki kot oškodovanci - odstop terjatve s pogodbo - ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - stroški postopka - uspeh po temelju in po višini
Terjatev iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je lahko predmet pravnega prometa, če so jo upravičenci že uveljavljali v določenem denarnem znesku v predlogu državnemu odvetništvu za sklenitev poravnave.
Upniki stečajnega postopka so lahko oškodovanci v smislu ZVPSBNO.
Odmera odškodnine po pravilih ZVPSBNO se ne opravi na način, uveljavljen po splošnih pravilih obligacijskega prava, ko se pravična denarna odškodnina za ugotovljeno škodo zmanjša za sorazmeren del oškodovančevega prispevka k njenemu nastanku in nato naloži v plačilo oškodovalcu v idealnem deležu (ali drugače povedano: sodišče sprva ločeno opravi presojo o prispevku obeh strank po temelju obveznosti in nato naloži v plačilo sorazmeren del pravične odškodnine za utrpelo škodo), temveč se določi neposredno s tehtanjem vseh zakonskih meril.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - obžalovanje - olajševalne okoliščine - odmera kazni - varnostni ukrep odvzema predmetov - ponovitvena nevarnost - mobilni telefoni - nujnost in sorazmernost ukrepa
Ker odvzem predmetov po prvem odstavku 73. člena KZ-1 predstavlja varnostni ukrep, je predmete, ki so bili uporabljeni pri storitvi kaznivega dejanja, dopustno odvzeti le, če je mogoče sklepati, da bo z njimi ponovljeno kaznivo dejanje. Ocena te nevarnosti pa je v prvi vrsti odvisna od lastnosti predmeta, ki je bil uporabljen pri storitvi kaznivega dejanja. Dejstvo je, da mobilni telefon ob sedanjem tehnološkem napredku ne služi zgolj za telefonsko komunikacijo, pač pa ima številne druge in bolj pomembne funkcije, ki omogočajo najnaprednejše računalniške storitve in povezljivost z uporabo številnih aplikacij. Poleg tega pa pametni telefoni danes služijo tudi za hrambo in obdelavo povsem osebnih podatkov, ki niso nujni, niti v nobeni povezavi s storitvijo kaznivega dejanja (npr. fotografije, telefonski naslovi, aplikacije do zdravstvenih storitev ali drugih itd.), kar pomeni, da se z zasegom mobitela občutno poseže tudi v zasebnost uporabnika mobilnega telefona. Odvzem takih podatkov, pa kot rečeno, ni v nobeni povezavi s storitvijo kaznivega dejanja in s tem izrečenim varnostnim ukrepom. Potencialno nevarnost za ponovitev kaznivega dejanja namreč lahko predstavljajo le podatki, ki so shranjeni v mobitelu ali v aplikacijah, ki omogočajo povezljivost z osebami, ki so udeležene pri kaznivem dejanju. Teh podatkov pa dejansko ni mogoče odstraniti le z ukrepom odvzema mobitela in njegovim kasnejšim uničenjem, saj ima obtoženec v okviru svojih obrambnih pravic možnost zahtevati kopijo vseh shranjenih podatkov na mobitelu, aplikacije pa lahko uporabi tudi preko drugega mobilnega telefona ali podobne elektronske naprave, kot to utemeljeno opozarja pritožnica. To pa vodi k ugotovitvi, da z odvzemom mobilnega telefona ni mogoče učinkovito uresničiti namena varnostnega ukrepa odvzema predmetov in zato ukrep kot tak ni sorazmeren niti nujen. Tudi v teoriji in sodni praksi (Ivan Bele, Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV založba, Ljubljana, 2001, stran 409) se zagovarja stališče, da kolikor gre za premičnine, tudi ni videti smotrnosti odvzemanja predmetov take vrste, ki so vsakomur dosegljivi v neomejenih količinah in se lahko vsak hip nadomestijo z drugimi.
storilec prekrška - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - akcesorna pridružitvena odgovornost - razbremenitev odgovornosti
Kadar neposredni storilec stori prekršek pri opravljanju dejavnosti v imenu pravne osebe, z njenimi sredstvi in za njen račun, je za prekršek odgovorna pravna oseba. Zaradi tesne povezanosti med storitvijo prekrška in dejavnostjo pravne osebe se pravna oseba svoje odgovornosti lahko razbremeni le izjemoma.
Res sta pri urah vožnje navzoča samo kandidat in učitelj vožnje in bi bila zahteva, da drug delavec pravne osebe vsakič sproti na kraju samem preverja, ali se zaposleni drži navodil, prestroga in praktično neizvedljiva, vendar to ne pomeni, da pravna oseba ne bi mogla izvajati občasnih preverjanj na kraju samem, občasnih razgovorov z zaposlenim o tem, kdaj izpolnjuje evidenčni karton in dnevni razvid vožnje ter kako preverja, ali imajo kandidati zaščitno opremo. Prav tako je od nje mogoče pričakovati, da ne glede na to, da je zaposlene že seznanila z njihovimi obveznostmi, občasno ponovno opozarja na pravilno in pravočasno izpolnjevanje dokumentacije o vožnjah in na ta način osvežuje njihovo znanje.
ZZK-1 člen 14, 40, 150. SPZ člen 105, 105/6, 127b, 127b/3, 127b/4.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - skupni del stavbe - pomožna nepremičnina - hipoteke - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Soglasja upnikov iz tretjega odstavka 127.b člena SPZ ne more nadomestiti dejstvo, da se zoper sklep o priznanju izločitvene pravice niso pritožili. To soglasje mora biti izrecno.
ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - starševska skrb - načelo najmilejšega ukrepa - korist mladoletnega otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - čas trajanja ukrepa - Center za socialno delo (CSD)
Ni razloga, da bi zakonodajalec časovno omejeval trajanje posameznih ukrepov, izrečenih z začasno odredbo za čas trajanja sodnega postopka (in s tem sodne kontrole in jamstev) pred odločitvijo o glavni stvari (izjema je izrecna omejitev trajanja stikov pod nadzorom, ki so najprej lahko določeni samo z začasno odredbo, nadalje pa je tudi v tem okviru njihovo trajanje omejeno na največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena DZ)), in še manj trajanje pomoči CSD, ki jo starši prostovoljno sprejemajo in ki ne predstavlja ne posegov v dejansko vez med njimi in otroki (npr. vprašanje odvzema in namestitve otroka) ne v njeno pravno voljno komponento (npr. vprašanje izvrševanja upravičenj starševske skrbi, nadomestitev starševske vloge z vlogo skrbnika), ko pa gre za sodni izrek ukrepa, s katerim se postopek konča, je odločilno, da se tudi skozi njegovo časovno omejenost zagotovi izvrševanje ustavnih pravic do sodnega varstva, varstva družinskega življenja in varstva otrok. Ta terja od vseh udeležencev in sodišča, da tudi po koncu sodnega postopka, v katerem je bil ukrep izrečen, aktivno in ažurno spremljajo skrb za otroka in ukrepajo zaradi varstva njegovih koristi s ponovnim izrekom istovrstnega ali drugega ukrepa trajnejšega značaja, njihova pasivnost pa ima lahko za posledico le gotovost vzpostavitve "naravnega stanja družin".
38. člen ZZK-1 nalaga posredno upoštevanje predkupne pravice, ko gre za kmetijska zemljišča (Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča vknjižbo šele po tem, ko predlagatelj pridobi ustrezno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla - 22. člen). Listin, ki bi izkazovale, da je bila fizična oseba kot predkupni upravičenec o nameravani prodaji glede drugih nepremičnin ustrezno obveščena, ZZK-1 za vpis ne zahteva.
konkretiziranost opisa prekrška - kreditna pogodba - potrošniški kredit
Prekrškovni organ je v izreku odločbe o prekršku storilcema očital, da sta se sklepala tipske pogodbe s potrošniki („Namenske brezobrestne posojilne pogodbe za nakup produkta A.“) z dobo vračila 6 mesecev, ob hkratnem zaračunavanju stroškov odobritve kredita v znesku 30 EUR, ki pa niso bili navedeni v pogodbah, opisan način pa predstavlja izogibanje določbam ZPotK-2, saj bi pri tovrstnem poslovanju morala upoštevati (v izreku naštete) določbe ZPoTK-2. Tak izrek vsebuje vse znake prekrška po 7. točki prvega odstavka 94. člena ZPotK-2, ti znaki so tudi v zadostni meri konkretizirani. S tem, ko storilca v pogodbi nista navedla, da mora kreditojemalec plačati tudi stroške odobritve kredita v znesku 30 EUR, sta se izognila uporabi določb ZpotK-2. Predmet dokazovanja (in obrazložitve odločbe) pa je sporno dejstvo, ali je pri plačilu 30,00 EUR sploh šlo za plačilo stroškov odobritve kredita, ali pa je šlo za plačilo stroškov rezervacije počitniške nastanitve (kot sta trdila storilca).
V konkretnem primeru sta bila storilca v prekršku že od 1.4.2023 dalje, pri čemer ju je prekrškovni organ na njuno obveznost dvakrat pisno opozoril, 12.4.2023 in 27.6.2023. Storilca sta bila torej najprej opozorjena na obveznost predložitve davčnega obračuna in sta imela več kot dovolj časa za izpolnitev te obveznosti. Ker opozorila nista upoštevala, tudi začetek postopka o prekršku zanju ni mogel biti nepričakovan. Do samoprijave so upravičeni davčni zavezanci, ki so zamudili rok za oddajo obračuna in ki so torej že izpolnili zakonske znake prekrška po 1. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2. Gre za ugodnost, ki pa ni neomejena. Omejitev možnosti vložitve samoprijave do začetka postopka o prekršku zato ni nerazumna. Omejitev je jasna in v položaju, ko prekrškovni organ že več mesecev pred formalnim začetkom postopka pozove zavezanca k izpolnitvi že zamujene obveznosti, tudi dovolj določena.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje sodnih pisanj - vročilnica - javna listina
Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da velja izpodbojna domneva, da je bilo pisanje vročeno. Naslovnik lahko resničnost na njej navedenih dejstev izpodbija, vendar je na njem tako trditveno kot dokazno breme. V odločbah, na katere se sklicuje v pritožbi, je šlo za položaj, ko je naslovnik izpolnil svoje trditveno in dokazno breme in na ta način vzbudil dvom v pravilnost vročitve. V tem smislu naslovnik ne nosi sam vsega tveganja pri vročanju, ampak zadošča, da vzbudi razumen dvom v pravilnost vročitve.
pravnomočnost plačilnega naloga - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev pritožbe
Stranka z vlaganjem prepoznih pravnih sredstev ne more odložiti nastopa pravnomočnosti. Tega ne odloži niti vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522. DZ člen 67, 68, 69, 69/1. SPZ člen 72, 72/2. ZSReg člen 39, 39-2.
poslovni delež zakonca v gospodarski družbi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - pravni interes za pritožbo - sklep o vpisu v sodni register
Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.
ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.
Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.
DZ člen 83,83/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - neustrezen tožbeni zahtevek
Zahtevek tožnice temelji na prvem odstavku 83. člena DZ, ki določa, da upnik na podlagi pravnomočne sodbe lahko zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ker odločitev z določitvijo solastniških deležev smiselno narekuje že namen 83. člena DZ, upniku ni treba še dodatno navajati posebnih okoliščin, ki utemeljujejo izvedbo delitve skupnega premoženja znotraj pravdnega postopka.
Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.
pogodbene obresti - zamudne obresti - tek pogodbenih obresti - tek zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil dolžnik s plačilom tretjega obroka v zamudi več kot dva dni in da je zato celoten dolg zapadel v plačilo 20. 5. 2024. S tem dnem so skladno s 382. členom OZ prenehale teči pogodbene obresti in naslednji dan začele teči zamudne obresti.
Podatki v spisu potrjujejo, da je bilo obravnavano motorno vozilo na zapustnikovo ime registrirano še v času njegove smrti. Ob odsotnosti konkretnih navedb o odsvojitvi ali uničenju vozila, to dejstvo utemeljuje zaključek, da spada v zapuščino in je v trenutku zapustnikove smrti prešlo na državo.
delo v splošno korist - sprememba kazenske sankcije
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri probacijskem organu opraviti dodatne poizvedbe in dati storilcu možnost, da se do navedb probacijskega organa opredeli. Šele na podlagi tako izvedenega postopka bo sodišče lahko odločilo, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvrševanja sklepa o določitvi dela v splošno korist.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - način izvrševanja stikov - stiki z otrokom - stiki otroka s starimi starši - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stroški postopka - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka
Osrednja osebnost pravice do stikov je otrok, in njegova konkretna korist je najvišje, odločilno merilo za vse odločitve o stikih. Ko gre za družinsko zadevo, je torej glavno vodilo tudi v izvršilnem postopku največja korist otroka. Glede na navedeno mora torej tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo (o stikih), presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00085420
KZ člen 45a, 48a, 48a/1 49, 50, 51, 51/1. 51/2, 70, 70/2, 73, 73/1, 73/2,308, 308/3, 308/8,. ZKP člen 498.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - omilitev kazni - priznanje krivde - posebne olajševalne okoliščine - obteževalne in olajševalne okoliščine - koristoljubnost - zakonski znak kaznivega dejanja - izgon tujca iz države - namen kaznovanja - splošna pravila za odmero kazni - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - skupno premoženje zakoncev
Tudi predmet, ki sodi v skupno premoženje zakoncev se na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 vzame.
Pri odločitvi je potrebno upoštevati namen določbe osmega odstavka 308. člena KZ-1, ki je v onemogočanju, da bi storilec vozilo uporabil za izvršitev novega kaznivega dejanja. Uporaba predmetov v skupni lastnini temelji na zaupanju med zakoncema, da bo vsak od njiju v času, ko predmet uporablja, to počel zakonito. Če to zaupanje eden od zakoncev zlorabi in pride do položaja, ko se predmet po njegovi krivdi uniči ali do položaja, ko s skupnim predmetom stori kaznivo dejanje, zaradi česar se posledično predmet z izrekom varnostnega ukrepa s sodno odločbo odvzame, ima to lahko za posledico zahtevek drugega zakonca zoper njega, ne more pa dejstvo, da gre za skupno premoženje imeti za posledico, da se ukrep, ki je po zakonu obvezen, ne bi izrekel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00085428
KZ-1 člen 49, 49/2, 73, 73/1, 308, 308/8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - znižanje kazni - varnostni ukrep - odvzem predmetov - odvzem vozila - skupno premoženje
S tem, ko je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vozilo, s katerim je obtoženec prevažal tujce, skupna last obtoženca in njegove žene, je hkrati ugotovilo, da je izpolnjen zakonski pogoj za odvzem vozila obtožencu - da je vozilo obtoženčeva last. Tudi predmet, ki sodi v skupno premoženje zakoncev se na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 vzame.
Ko gre za fakultativni odvzem predmetov storilcu je potrebno ugotoviti, da tudi glede na lastnosti predmeta (in ne le storilca in kaznivo dejanje) nadaljnja posest predmeta predstavlja povečano nevarnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil. V kolikor predmet ni takšne vrste, da bi se z njegovim odvzemom učinkovito zmanjšala možnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil (in pri tem ponovno uporabil ta predmet za njegovo izvršitev), namena varnostnega ukrepa z odvzemom ni mogoče doseči.