• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSK Sklep I Ip 304/2025
    9.4.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00092252
    ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4, 40/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 31, 31/2, 43, 43-5.
    potrebni stroški za izvršbo - kriterij potrebnosti stroškov - poizvedbe sodišča - pribava listin - samostojna storitev odvetnika - izvršilni stroški - odmera potrebnih stroškov - poizvedbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti

    Ker je pridobitev podatkov o dolžnikovi zaposlitvi zagotovljena v okviru sodnega postopka, upnikova predhodna poizvedba ni potrebna za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

    V konkretnem primeru je pridobitev potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova vsebinsko in časovno povezana s pripravo predloga za izvršbo, zato so s tem povezani odvetniški stroški tudi po prepričanju pritožbenega sodišča že zajeti v nagradi po tarifni št. 31 OT.

  • 2.
    VSK Sklep II Cp 187/2026
    3.4.2026
    STVARNO PRAVO
    VSK00092221
    SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 33. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2.
    posredna posest - neposredna posest - posestno varstvo - nastanek škode - aktivna in pasivna legitimacija - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba - začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - odklop vode - najemodajalec
    V primeru posredne in neposredne posesti na isti stvari je v razmerju posestnikov navzven (do tretjih) inštitut posesti enoten. Posest je ena sama in daje varstvo obema v enakem obsegu, tako se lahko tudi posredni posestnik sklicuje na škodo, ki nastaja ali grozi neposrednemu posestniku. Namen rabe in uživanja stanovanja je z odklopom vode kot osnovne življenjske dobrine izničen za oba - da gre za težko nadomestljivo škodo pa govori stvar sama zase.
  • 3.
    VSK Sklep II Cp 188/2026
    20.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00091740
    ZPP člen 19, 30, 184, 185, 185/3, 186. OZ člen 190, 198.
    privilegirana sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - stvarna pristojnost - sprememba tožbe brez soglasja toženca - sprememba tožbe v pravdnem postopku - neupravičena obogatitev - nepristojnost
    Glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP okrajno sodišče za zvišan tožbeni zahtevek ni pristojno. Zato je v takem primeru treba postopati po določbi tretjega odstavka 185. člena ZPP, ki določa, da če sodišče za spremenjeno tožbo ni stvarno pristojno, pošlje zadevo, potem ko je toženec privolil v spremembo (oziroma, ko je sodišče spremembo dovolilo ali ocenilo, da gre za privilegirano spremembo tožbe), pristojnemu sodišču. V takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 19. člena ZPP, ki se tiče vprašanja ustalitve pristojnosti z v tožbi postavljenim zahtevkom, saj je bila tožba med postopkom spremenjena, tožbeni zahtevek je bil zvišan.
  • 4.
    VSK Sklep PRp 118/2026
    18.3.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00091658
    ZMV-1 člen 18, 18/6.
    predelano vozilo - uporabnik vozila - odgovornost za prekršek
    Po določbi 18. člena ZMV-1 se z globo 400 eurov kaznuje za prekršek lastnik ali uporabnik vozila, ki v prometu uporablja vozilo, ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena v skladu s prvim odstavkom tega člena oziroma sprememba iz 52. člena tega zakona ni bila vpisana v evidenco. Prekršek torej lahko storita tako lastnik kot uporabnik, bistveno je le, da sta onadva tista, ki sta predelano vozilo uporabljala v cestnem prometu. Za storitev prekrška je bistvena uporaba predelanega vozila, katerega predelava ni odobrena. Šele z uporabo v cestnem prometu namreč tako vozilo predstavlja nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu.
  • 5.
    VSK Sklep I Ip 20/2026
    13.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00091780
    ZIZ člen 192, 210. SPZ člen 65, 100.
    izročitev nepremičnin kupcu - izselitev iz nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - dom dolžnika - solastnina - idealni del nepremičnine - prodaja idealnega deleža
    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu napačno uporabilo določbo 192. člena ZIZ. Po navedeni določbi sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine naloži dolžniku, da se izseli, vendar le v primeru, ko je predmet izvršbe nepremičnina kot celota. V obravnavani zadevi pa je bil predmet prodaje le dolžnikov idealni delež na nepremičnini do 2/3.
  • 6.
    VSK Sklep CDn 43/2026
    19.2.2026
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00091792
    ZZK-1 člen 5, 7, 9, 10, 120, 147. ZNP-1 člen 9.
    zemljiška knjiga - prekinitev postopka - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - zapuščinski postopek - načelo začetka učinkovanja vpisov - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - načelo vrstnega reda vpisov
    ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.
  • 7.
    VSK Sklep I Kp 24609/2020
    31.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00091864
    ZKP člen 432, 432/1, 432/1-1.
    odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
    Pravica o sojenju v navzočnosti je ena temeljnih jamstev poštenega postopka, ki sicer ni absolutna in sodišče lahko odloči, če obdolženčeva navzočnost ni nujna in je bil pred tem že zaslišan, da se opravi glavna obravnava tudi v njegovi nenavzočnosti. Tako bo sodišče ravnalo predvsem v primerih, ko se bo obdolženec sojenju v navzočnosti izrecno odpovedal, če je bil že zaslišan in se je zagovarjal ter se seznanil z obremenilnimi listinskimi dokazi in izpovedbami zaslišanih prič, kar pa v obravnavani zadevi ni podano. Obdolženec je v tem postopku sicer že bil zaslišan v Republiki Hrvaški, vendar ni podal zagovora, ravno tako v tej zadevi niso bila opravljena posamezna preiskovalna dejanja z zaslišanjem prič, v obtožnem predlogu pa je državno tožilstvo predlagalo, da se na glavni obravnavi zasliši 9 prič, s katerimi se ima obdolženec pravico soočiti oziroma seznaniti z njihovimi izpovedbami in jim postavljati vprašanja. Ravno tako ni izključena morebitna sprememba obtožnega predloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženčeva navzočnost nujna.
  • 8.
    VSKP Sodba I Cp 321/2025
    29.1.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
    VSKP00094101
    ZPlaSSIED člen 132, 133, 136, 137. OZ člen 171, 239, 244.
    denarna odškodnina - bančna transakcija - goljufija (prevara) - huda malomarnost - pritožbena obravnava - vzročna zveza - bančna kartica - splet - blokada računa

    Za neodobrene plačilne transakcije načeloma odgovarja banka (prvi odstavek 136. člena ZPlaSSIED). Te odgovornosti se razbremeni, če dokaže, da uporabnik naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več svojih obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom v skladu s 132. členom istega zakona. V takem primeru uporabnik izgubo denarnih zneskov skladno z navedenima določbama v celoti krije sam (četrti odstavek 136. v zvezi s tretjim odstavkom 137. člena ZPlaSSIED).

  • 9.
    VSK Sodba PRp 48/2026
    28.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090345
    ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2.
    vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev dokaznih predlogov - odvračanje nevarnosti - alkotest - neustavna določba - nedovoljen dokaz - prosta presoja dokazov
    Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi šlo pri preizkusu z alkotestom za nedovoljen dokaz. Zato ga sodišče lahko ocenjuje skladno s splošnim pravilom proste dokazne ocene.
  • 10.
    VSK Sodba PRp 61/2026
    28.1.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00090520
    ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 136, 136/1, 136/1-5.
    odgovornost pravne osebe za prekršek - dokazno breme - ekskulpacijski razlog
    Razlaga standarda dolžnega nadzora, ki naj bi bila iz nje razvidna in za katero se zavzema storilka, bi pomenila, da trgovci - pravne osebe, potem ko so v blagajne vgradili ustrezno programsko opremo, praktično ne bi več odgovarjali za kršitve prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim. Ker se kršitve očitno dogajajo, tako ravnanje pravne osebe ne zadošča za preprečitev prodaje alkohola mladoletnim osebam, ob skrbnem ravnanju bi pravna oseba lahko storila več. Pritožbeno sodišče se lahko strinja, da je stalen nadzor pretiran ukrep. Kot opozarja pritožba, pa bi bil primeren ukrep občasen nadzor s strani poslovodje ali kakšen drug nenapovedan nadzor ali tako imenovani skriti nakupi. Zavedanje o možnosti takih ukrepov (ki bi bili kljub vsemu pogostejši od inšpekcijskih nadzorov) bi po prepričanju pritožbenega sodišča zagotovilo večjo pozornost blagajnikov in v veliki meri preprečilo prodajo alkohola mladoletnim. Glede na pomen varovane dobrine ne gre za pretirano zahtevo.
  • 11.
    VSK Sklep PRp 1/2026
    20.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090289
    ZP-1 člen 65, 65/4, 133. ZJRM-1 člen 20.
    odločanje o zahtevi za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka
    Za zaključek, da prekršek ni z gotovostjo izkazan, ne zadošča, da storilec v zahtevi za sodno varstvo poda navedbe in predlaga dokaze, s katerimi vzbudi dvom v dejanske zaključke prekrškovnega organa. Te navedbe mora sodišče preveriti in nato dokazno oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 133. člena ZP-1. Prekrškovni organ zato pravilno opozarja, da bi sodišče moralo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem prič, oškodovanca in storilca. Ker tega ni storilo, je kršilo pravila postopka, kršitev pa je vplivala ali bi vsaj lahko vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 154. člena ZP-1).
  • 12.
    VSK Sklep EPVDp 38/2025
    13.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090145
    ZP-1 člen 202d, 202e.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - sorazmernost ukrepa
    Namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odprava vzrokov, zaradi katerih je prišlo do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilka je res zamudila s prijavo na rehabilitacijski program, vendar je izkazala, da je imela v času teka roka za prijavo zdravstvene težave, rehabilitacijski program pa je opravila preden je sodišče odločalo o preklicu. Osnovni namen zahteve iz sklepa o odložitvi je bil torej izpolnjen. Pritožba pravilno opozarja, da je v taki situaciji preklic odložitve nesorazmeren ukrep.
  • 13.
    VSK Sodba PRp 410/2025
    13.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090146
    ZPrCP člen 3, 3/33, 30, 30/8, 53. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-1, 32, 32/2. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
    pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pravilna uporaba materialnega prava - prehitevanje - vožnja mimo kolone - avtocesta
    Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
  • 14.
    VSK Sodba in sklep I Cp 688/2025
    8.1.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00090117
    OZ člen 131. ZPIZ-2 člen 27. URS člen 26.
    pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - normativna protipravnost - direktiva EU - prenos direktive v pravni red - pokojnina - odmerni odstotek - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - dokazna listina v tujem jeziku
    Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
  • 15.
    VSK Sodba PRp 390/2025
    7.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00089921
    ZPrCP člen 107, 107/8.
    strokovni pregled - odreditev strokovnega pregleda - nezakonito pridobljen dokaz
    Ni sporno, da postopek po sedmem odstavku 107. člena ZPrCP ni bil izveden. Ta določba daje pooblastilo policistu, da izvede preizkus, ni pa nujno, da se za preizkus odloči. Zato je v besedilu določbe uporabljena besedica "sme". Odreditev strokovnega pregleda pa je urejena v osmem odstavku 107. člena ZPrCP. Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Strokovnega pregleda torej brez izpolnitve enega od naštetih pogojev ni mogoče odrediti.
  • 16.
    VSK Sodba PRp 397/2025
    7.1.2026
    PREKRŠKI
    VSK00089925
    ZCestn člen 7, 20a, 37, 37/4, 38, 38/2.
    obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - cestninski zavezanec - veljavna elektronska vinjeta - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - registracija vozila
    Določbo drugega odstavka 38. člena v zvezi s 37. členom ZCestn je treba razumeti, da vinjeti z zamenjavo registrske tablice preneha veljavnost (zato je lastnik vozila tudi upravičen do povrnitve sorazmernega dela vrednosti letne vinjete).
  • 17.
    VSK Sklep VII Kp 74134/2024
    19.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089705
    ZKP člen 87, 87/6, 277, 277/1, 277/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
    vloga, vezana na rok - pravočasnost vloge - zasebna tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje razžalitve
    Določba šestega odstavka 87. člena ZKP se nanaša na primere, ko je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika "izročena" ali "poslana" nepristojnemu sodišču, in torej, ko gre za vlogo, iz katere je na prvi pogled razvidno - očitno, da je poslana na nepristojno sodišče, zato se kvalificirani vložnik na nevednost ne more sklicevati. Določbo šestega odstavka 87. člena ZKP zato v primeru, ko sodišče šele ob presoji pravne pravilnosti obtožnega akta ugotovi, da dejstva in okoliščine, ki so navedene v opisu kaznivega dejanja, ne ustrezajo pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki je navedena v obtožnem aktu, ni mogoče upoštevati kot podlago za presojo pravočasnosti zasebne tožbe.
  • 18.
    VSK Sodba PRp 368/2025
    18.12.2025
    PREKRŠKI
    VSK00089835
    ZOPA člen 2, 2/5, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZP-1 člen 56.
    zakonski znaki prekrška - alkoholna opitost - opis prekrška
    Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.
  • 19.
    VSK Sodba II Kp 8150/2024
    18.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00092535
    KZ-1 člen 34, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/4.
    kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - priznanje krivde - delo v splošno korist
    Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje glede izrečene zaporne kazni, ko je odločilo, da je glede na okoliščine primera utemeljeno, da se izrečena zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist. Pravilno je upoštevalo, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, zato pritožnik nima prav, da obtoženec ni vedel, da v času storitve kaznivega dejanja ni imel veljavnega vozniškega izpita B kategorije. Sodišče prve stopnje je nadalje izhajalo iz teže kaznivega dejanja in stopnje obtoženčeve krivde ter okoliščin na njegovi strani, pri čemer je utemeljeno sledilo namenu kaznovanja ter v celoti upoštevalo načelo sorazmernosti in enakosti pred zakonom glede izreka sankcij.
  • 20.
    VSK Sklep VII Kp 31559/2025
    4.12.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089557
    ZKP člen 47, 492, 492/6.
    upravičen državni tožilec - zavrženje obtožnega predloga - krajevna in stvarna pristojnost
    Vprašanje upravičenosti tožilca se nanaša na stvarno pristojnost, oziroma upravičenost vložitve obtožnega akta glede na konkreten procesni položaj, kot ga zakon določa. Dvoma ni, da je za pregon obravnavanega kaznivega dejanja upravičen državni tožilec, katerega krajevna pristojnost se presoja glede na pristojnost sodišča tistega območja, za katero je tožilec postavljen. Vendar je v danem primeru treba upoštevati, da je bil obtožni predlog vložen v postopku za izrek varnostnega ukrepa po določbah XXVIII. poglavja ZKP, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v katerem je bilo krajevno pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Kot izhaja iz obrazložitve obtožnega predloga, pritožbe in tudi spisa III K 80061/2024, je bil po opravljeni glavni obravnavi predlog za izrek varnostnega ukrepa zavržen v tistem delu, ki se nanaša na sedaj obravnavano kaznivo dejanje, državni tožilec pa je nato na podlagi šestega odstavka 492. člena ZKP zoper obdolženca vložil obtožni predlog.To upravičenje gre torej tožilcu, ki je sodeloval v postopku za izrek varnostnega ukrepa in je v nadaljevanju ocenil, da so podani zakonski pogoji za pregon obdolženca kot prištevnega storilca kaznivega dejanja. Zato gre dejansko za nadaljevanje kazenskega postopka, ki bi se lahko vodil pred istim sodiščem.
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>