bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev
Sodišče novih dejstev in dokazov, ki jih je storilec navedel v zahtevi za sodno varstvo, ni presojalo, ker bi jih moral in mogel navesti že v izjavi prekrškovnemu organu, ko so mu bili prekrški predstavljeni in je bil pred tem poučen, da mora v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjev
Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.
Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.
kršitev materialnih določb zakona - prekršek in kaznivo dejanje - izključitev postopka o prekršku in sankcije - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku
Ko obstoji pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, določba prvega odstavka 11a. člena ZP-1 preprečuje vodenje postopka o takem prekršku.
Nobena država ne priznava vseh tujih sodnih odločb, pač pa države za priznanje določajo omejitve glede na različne kriterije, kot so vrsta pravnega razmerja, ki je neposreden predmet odločbe, vrsta postopka in vrsta sodne odločbe. Glede na prvonavedeni kriterij (vrsto pravnega razmerja) priznanje omejujejo na tuje sodne odločbe, s katerimi so urejena civilna razmerja. Pojem civilnopravnih razmerij za potrebe njihove uporabe določajo mednarodne konvencije in interni predpisi držav; uporabiti je treba predpis države priznanja: tuja sodna odločba se namreč s priznanjem inkorporira v pravni red države priznanja, zato mora presoja, ali gre za civilnopravno razmerje, temeljiti na njenem pravu.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017667
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - odgovornost izdajatelja - razmere v zaporu - objava vzdevkov paznikov - pravica do svobode izražanja - pravica do zasebnega življenja - domneva nedolžnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje nesorazmerno omejilo toženkino pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja z odločitvijo, da je toženka z objavo vzdevkov paznikov v zaporu in načinom pisanja o njihovem domnevnem nasilju nad obsojenci protipravno posegla v pravice tožnikov do zasebnosti, časti in dobrega imena vključno z domnevo njihove nedolžnosti.
Tožeča stranka je z navedbami v tožbi zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj je opredelila, za kakšne nepremičnine gre, njihovo površino in zakupnino, ki bi jo dobila z njihovim oddajanjem. Potreba po nadaljnji specifikaciji trditev v smeri (možne) uporabe vrnjenih nepremičnin se je pokazala šele po izdelavi izvedenskega mnenja in po ugovoru višini zakupnine.
V sodni praksi se je uveljavilo ugotavljanje koristi na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen s hipotetično najemnino, ki bi jo upravičenec v pravnopomembnem obdobju lahko dosegel z oddajanjem nepremičnine v najem. Za takšno metodo sta se v okviru ponujenega procesnega gradiva odločili tudi sodišči prve in druge stopnje, izbira konkretnih meril za izračun koristi pa je odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera.
Ker tožnica ni založila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja, za kar so bili potrebni dodatni stroški, je ravnalo pravilno, da dokaza ni izvedlo, nato pa v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP presodilo, kakšen pomen ima pasivnost tožnice.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom ni podaljšalo pripora, kot to zmotno navaja pritožnik, saj je bil pripor s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 2. 2. 2015 podaljšan do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka izrečene enotne zaporne kazni, temveč je glede na dejstvo, da je bil obtoženec v priporu preizkusilo, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžan pošteni pogodbenik iz predpogodbe, s katero je dogovorjena pogodbena kazen, drugega sopogodbenika najprej pozvati k sklenitvi pogodbe, in je upravičen terjati plačilo pogodbene kazni šele v primeru, ko pozvani sopogodbenik zavrne sklenitev pogodbe, h kateri je pozvan.
Sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za oporočiteljevo nerazsodnost je bilo na njem) ne bi smelo zavrniti, še posebej pa ne na podlagi vnaprejšnje ocene, da bi bili zavrnjeni dokazi neuspešni. Iz njegovih razlogov pa izhaja prav to: ker je bila izpoved oporočiteljeve lečeče zdravnice prepričljiva, ni bilo nobene potrebe več, da bi sodišče podaljševalo postopek tako, da bi postavilo izvedenca, ki bi zbiral in ocenjeval podatke o zdravstvenem stanju oporočitelja v juniju 2000.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pasivna legitimacija - denacionalizacijskih zavezanec - višina odškodnine - korist, ki bi jo dosegel upravičenec
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen je tisti, ki mora premoženje (od katerega je imel koristi) vrniti, to pa je tisti, ki je določen v odločbi o denacionalizaciji kot denacionalizacijski zavezanec.
Ker za določitev odškodnine niso pomembne okoliščine, ki so vezane na poseben položaj zavezanca, temveč le korist, ki bi jo lahko dosegel upravičenec, toženčevi ugovori, ki izhajajo iz specifičnosti njegovega položaja pri upravljanju z gozdovi, ne utemeljujejo drugačne obravnave, ko gre za nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja gozdov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007523
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe – protispisnost – pravice obrambe - sprememba obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – ponižanost ali prestrašenost
Iz opisa inkriminiranega ravnanja, vsebovanega v izreku sodbe sodišča prve stopnje je res razbrati tudi zakonske znake kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar ta izgubijo svojo samostojnost in so vsebovana v kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1. Obsojencu očitana kazniva dejanja se namreč od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime razlikujejo prav v tem, da so storjena na škodo zaposlenega na delovnem mestu in se za obstoj tega kaznivega dejanja pri oškodovancu zahteva nastop vsaj ene prepovedane posledice; ponižanost ali prestrašenost oškodovanca.
ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017715
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - uporaba vozila v skladu z njegovo običajno funkcijo - uporaba traktorja kot delovnega stroja - predhodno vprašanje - odločba SEU
Revizija se dopusti glede vprašanja odgovornosti tožene stranke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ko traktor opravlja funkcije delovnega stroja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
Obsojenec oškodovanca ni spravil v zmoto z besednim zavajanjem, ampak s svojim prihodom na skupno srečanje na katerem je bil lažno prikazovan kot bodoči lastnik in rešitelj družbe C. Takšno ravnanje pa ni opustitveno, temveč storitveno ravnanje, ki izpolnjuje zakonski znak „lažnega prikazovanja“ iz prvega odstavka 211. člena ZKP.
ZPP člen 40, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 103, 103/1, 106, 129.
dopuščena revizija - roditeljska pravica - razmerja med starši in otroki - vzgoja in preživljanje otrok - preživnina - vrednost spornega predmeta - spor o preživnini - sosporniki - navadni sosporniki - bodoče terjatve - določitev stikov z otrokom stiki med prazniki - stiki med počitnicami - nadomestni stiki - porazdeljenost stikov
Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.
pripor - begosumnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Vse okoliščine na strani obtoženca so še vedno enake kot so bile v času odreditve pripora in ob njegovem podaljšanju. Tem razlogom obtoženec oporeka le z zatrjevanjem, da ne namerava pobegniti, ker ne želi ponovno živeti v strahu. Te navedbe pa ostajajo le na ravni golih zatrjevanj, ki jih Višje sodišče upravičeno ni upoštevalo zaradi preteklega ravnanja obtoženca, ko je izginil neznano kam in se tako izognil izvršitvi kazni zapora po sodbi v drugem kazenskem postopku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri svojem odločanju bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku, s tem ko ni pravilno povzelo tožbenih trditev tožeče stranke, kar je imelo za posledico zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.