zahteva za varstvo zakonitosti - revizorjevo poročilo - posebni revizor - posebno revizorjevo poročilo - imenovanje novega posebnega revizorja - dopolnitev revizorjevega poročila - pravice malih delničarjev
Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.
Smiselna uporaba določb ZPP, ki urejajo imenovanje drugega izvedenca, v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZGD-1 izčrpa.
skupščina delniške družbe (d. d.) - soglasje skupščine - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - naknadno soglasje skupščine - predhodno soglasje skupščine - dovoljenje pred sklenitvijo pogodbe - odobritev po sklenitvi pogodbe - dopuščena revizija
Ker ZGD-1 ne določa kaj drugega, kot je določeno v prvem odstavku 19. člena OZ, velja, da je soglasje skupščine k pogodbi, s katero se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25 % premoženja družbe, lahko dano kot dovoljenje (pred sklenitvijo pogodbe) ali kot odobritev (po sklenitvi pogodbe). V prvem primeru začne pogodba učinkovati, ko stranki izjavita soglasje za sklenitev pogodbe in ko se izpolnijo druge (splošne) predpostavke za njeno veljavno sklenitev, v drugem primeru pa takrat, ko je soglasje dano.
OZ ne določa obveznosti upnika z več dolžniki glede iste terjatve, da se pred izpodbijanjem pravnih dejanj enega od njih najprej poskuša poplačati od vseh ostalih. Šteje se namreč, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik (in ne kdo drugi) nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ).
Kumulacija ali vrstni red unovčevanja solidarnih osebnih zavarovanj ni zakonsko predpisan. Vzpostavitev take obveznosti kot pogoja za izpodbijanje pravnih dejanj posameznega dolžnika bi v razmerju do upnika negirala namen instituta solidarnosti, ki je namenjen enostavnejšemu in hitrejšemu poplačilu upnika od tistega solidarnega dolžnika, od katerega bo po njegovem mnenju najlažje prišel do (polnega) plačila svoje terjatve.
Unovčevanje zavarovanj, ki nimajo podlage v realnem premoženju, ne more voditi do poplačila upnika. To zlasti velja za menico, ki je po naravi finančno zavarovanje, zato obstoj menice per se še ne pomeni, da ima dolžnik unovčljivo premoženje in da je plačevit. Posledično je treba zaključiti, da unovčenje menic v takem primeru ne more biti pogoj za presojo (ne)obstoja objektivnega pogoja za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Vložena civilna tožba stranke postopka zoper določenega sodnika lahko predstavlja konkretni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v sodnikovo nepristranskost, kar se rešuje v okviru instituta izločitve sodnika, ne predstavlja pa razloga za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1-8.
nepravdni postopek - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve - pridržanje na varovanem oddelku - ogrožanje lastnega zdravja - načelo sorazmernosti - načelo izbire milejšega ukrepa
ZDZdr kot temeljno načelo uveljavlja načelo sorazmernosti in načelo izbire milejšega (za zadržano osebo manj omejevalnega) ukrepa. Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je skrajen ukrep, previden za primere, ko noben milejši ukrep ne zadošča.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin – uporaba ponarejene listine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vsako sklicevanje na listine sicer ne more predstavljati uporabe ponarejene listine, vsekakor pa predstavlja uporabo sklicevanje na listine, ki se že nahajajo na sodišču oziroma s katerimi organ, ki vodi postopek, razpolaga in jih po naravi stvari upošteva pri odločanju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje v izreku sodbe
Uveljavljana kršitev, da je izrek sodbe nerazumljiv in da nasprotuje samemu sebi ter razlogom sodbe ni podana, ker je iz izreka sodbe jasno razvidno, da očitana kršitev pravil o prehitevanju ni naslovljena na oškodovanca in njegovo vožnjo temveč na obsojenca.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pri denarnih terjatvah, ki jih zahteva več tožnikov, se ob odsotni nerazdelnosti vrednost spornega predmeta ravna po delu terjatve, ki odpade na posameznega tožnika.
Predlog za dopustitev revizije je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in ga poskuša utemeljiti. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007504
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 190, 190/1. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost - odločba o kazenski sankciji
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za zlonamernost, ko storilec zasleduje cilj, da se izvršljiva odločba ne uresniči; ne gre torej za zlonamernost v smislu moralne sprevrženosti ter zlobnih in nepoštenih namenov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007523
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe – protispisnost – pravice obrambe - sprememba obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – ponižanost ali prestrašenost
Iz opisa inkriminiranega ravnanja, vsebovanega v izreku sodbe sodišča prve stopnje je res razbrati tudi zakonske znake kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar ta izgubijo svojo samostojnost in so vsebovana v kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1. Obsojencu očitana kazniva dejanja se namreč od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime razlikujejo prav v tem, da so storjena na škodo zaposlenega na delovnem mestu in se za obstoj tega kaznivega dejanja pri oškodovancu zahteva nastop vsaj ene prepovedane posledice; ponižanost ali prestrašenost oškodovanca.
Sklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za oporočiteljevo nerazsodnost je bilo na njem) ne bi smelo zavrniti, še posebej pa ne na podlagi vnaprejšnje ocene, da bi bili zavrnjeni dokazi neuspešni. Iz njegovih razlogov pa izhaja prav to: ker je bila izpoved oporočiteljeve lečeče zdravnice prepričljiva, ni bilo nobene potrebe več, da bi sodišče podaljševalo postopek tako, da bi postavilo izvedenca, ki bi zbiral in ocenjeval podatke o zdravstvenem stanju oporočitelja v juniju 2000.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017667
OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - odgovornost izdajatelja - razmere v zaporu - objava vzdevkov paznikov - pravica do svobode izražanja - pravica do zasebnega življenja - domneva nedolžnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje nesorazmerno omejilo toženkino pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja z odločitvijo, da je toženka z objavo vzdevkov paznikov v zaporu in načinom pisanja o njihovem domnevnem nasilju nad obsojenci protipravno posegla v pravice tožnikov do zasebnosti, časti in dobrega imena vključno z domnevo njihove nedolžnosti.
Tožeča stranka je z navedbami v tožbi zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj je opredelila, za kakšne nepremičnine gre, njihovo površino in zakupnino, ki bi jo dobila z njihovim oddajanjem. Potreba po nadaljnji specifikaciji trditev v smeri (možne) uporabe vrnjenih nepremičnin se je pokazala šele po izdelavi izvedenskega mnenja in po ugovoru višini zakupnine.
V sodni praksi se je uveljavilo ugotavljanje koristi na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen s hipotetično najemnino, ki bi jo upravičenec v pravnopomembnem obdobju lahko dosegel z oddajanjem nepremičnine v najem. Za takšno metodo sta se v okviru ponujenega procesnega gradiva odločili tudi sodišči prve in druge stopnje, izbira konkretnih meril za izračun koristi pa je odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera.
Nobena država ne priznava vseh tujih sodnih odločb, pač pa države za priznanje določajo omejitve glede na različne kriterije, kot so vrsta pravnega razmerja, ki je neposreden predmet odločbe, vrsta postopka in vrsta sodne odločbe. Glede na prvonavedeni kriterij (vrsto pravnega razmerja) priznanje omejujejo na tuje sodne odločbe, s katerimi so urejena civilna razmerja. Pojem civilnopravnih razmerij za potrebe njihove uporabe določajo mednarodne konvencije in interni predpisi držav; uporabiti je treba predpis države priznanja: tuja sodna odločba se namreč s priznanjem inkorporira v pravni red države priznanja, zato mora presoja, ali gre za civilnopravno razmerje, temeljiti na njenem pravu.
Ker tožnica ni založila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja, za kar so bili potrebni dodatni stroški, je ravnalo pravilno, da dokaza ni izvedlo, nato pa v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP presodilo, kakšen pomen ima pasivnost tožnice.