delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas
Reviziji je bilo ugodeno. Pri nezakoniti sklenitvi delovnega razmerja za določen čas delavec ni mogel biti siguren, ali ne gre morda za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Ko mu je prenehalo delovno razmerje, je že veljal ZDR iz leta 1990 in je bilo treba upoštevati prvi odstavek 18. člena in 102.a člen ter delavcu izdati odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Če prepoznava obdolženca ni bila opravljena povsem v skladu s pravili kriminalistične taktike, to še ne pomeni, da je s tem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 1. odst. 140. čl. KZ-77 (samo izvršitveno dejanje je enako tudi v 1. odst. 234. čl. KZ) predpostavlja le izplačilo dolga ali kak drug način, s katerim se namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako zmotno oškoduje druge upnike. Za obstoj kaznivega dejanja torej ni pomembno, kakšne možnosti imajo oškodovani upniki za povrnitev škode. Storilec lahko stori dejanje na kakršenkoli način, lahko prednostno izplača nek dolg podjetja, pri čemer oškodovanemu upniku ostanejo seveda na razpolago vsa pravna sredstva za uveljavljanje škode. Jasno je torej, da 2. odst. 187.a člen zakona o podjetjih, ne predstavlja ničesar takega, kar bi v tem pogledu izključevalo možnost storitve tega kaznivega dejanja.
Zunajobravnavni senat ni nižje sodišče, sodelovanje v njem, ko odloča o priporu, pa tudi ni opravljanje preiskovalnih dejanj iz 4. točke 39. člena ZKP 1976.
cestni prevoz - poškodba potnika v avtobusu - odgovornost podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost podjetij - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec
Kadar nastane škoda (telesna poškodba potnika med prevozom) zaradi civilnega delikta pri prevozniku zaposlene osebe (sprevodnika avtobusa), je treba presojati odškodninsko odgovornost prevoznika s stališča določbe 170. člena ZOR (odgovornost pravne osebe za ravnanja pri njej zaposlenega delavca), ne pa na podlagi dol. 2. odstavka 18. člena ZPCP, ker ne gre za ravnanje v nasprotju s sklenjeno prevozno pogodbo.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest
Domneva dobrovernosti pravno privilegira posestnika (tožečo stranko) v tem smislu, da je dokazno breme o nasprotnem na strani tožene stranke. Možnost dokazovanja pa toženi stranki ne sme biti odvzeta in sicer ne glede na to, da posestnih dejanj tožeče stranke sicer ne zanika. Posestna dejanja in dobrovernost pri njih izvrševanju sta pojma, ki ju je treba presojati kumulativno.
Vprašanje, ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja po 145. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, v upravnem postopku denacionalizacije ni predhodno vprašanje v smislu 144. člena ZUP. Zakon o denacionalizaciji namreč vrnitve premoženja v postopku denacionalizacije ne veže na pogoj, da ni možna vrnitev premoženja po 145. členu ZIKS.
dedovanje na podlagi oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. Po teh ugotovitvah ni dokazano, da bi imel pok. V. R. voljo in namen s podpisom listine z dne 22.6.1981 napraviti veljavno oporoko v korist K. H.
podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe - navidezna pogodba - ničnost
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija. Določbe ZOR v 51. do 53. členu opredeljujejo podlago sklenjenih pravnih poslov s stališča dopustnosti, ničnosti in nagibov za sklenitev pogodbe. Ravnanje pogodbenih strank je treba presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti ne more biti sama sebi namen, predvsem pa ne sme vzpostaviti stanja, ki bi nasprotovalo interesu, ki naj bi ga zasledovala.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do popusta pri nakupu stanovanja
Pravico do popusta po 119. členu SZ pridobi kupec, če plača pogodbeno ceno v enkratnem znesku v okviru 60 dni po sklenitvi pogodbe, torej katerega koli dne v navedenem roku. Zakon ne omejuje prodajalca in mu ne jemlje pravice, da lahko zahteva plačilo istočasno ali v kratkem roku po sklenitvi pogodbe.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
V primerih, ko so telesne bolečine le ena izmed prizadetosti, ki povzročajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri tem pa se telesne bolečine pojavljajo le v izjemnih situacijah, in še to redko, ne gre odškodnina za bodoče telesne bolečine poleg odškodnine za bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Zakon nadalje določa med drugim, da oškodovanec, ki je tudi sam kriv, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine (prvi odstavek 192. člena ZOR). To ne velja le za gmotno škodo, temveč tudi za negmotno (205. člen ZOR). Ta predpis pomeni, da mora oškodovanec storiti vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma da bi se zmanjšala. Pri tem se seveda ne zahtevajo od njega nesorazmerni napori ali žrtvovanja.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor
Odločba o podelitvi naziva mentor na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu je po svoji vsebini konstitutivna odločba, ki učinkuje od svoje izdaje dalje.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno premoženje - skupno premoženje
Glede na to, da sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da se je hiša gradila od leta 1978 dalje, to je v času življenja očeta tožene stranke, bi morala tožnica najprej dokazati, da je bilo zemljišče podarjeno ali kako drugače odstopljeno za gradnjo obema zakoncema, in šele nato bi lahko dokazovala, da sta oba zakonca hišo gradila s skupnim delom zase. Sodišči prve in druge stopnje sta zato pravilno ravnali, ko sta dokazno breme prevalili nanjo.
Tožnikov ugovor, da so drugim zapornikom ugodno rešene vloge za sprejem v državljanstvo RS, ni relevantna okoliščina v tem upravnem sporu, ker sodišče odloča le na podlagi dejanskih okoliščin vsake konkretne zadeve.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev premoženja - kršitev pravil postopka pritožbenega organa
Gre za bistveno kršitev postopka, če organ v pritožbenem postopku odpravi prvostopno odločbo in na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sam odloči, da se denacionalizacijskemu upravičencu vrnejo nacionalizirani poslovni prostori v last, ne da bi pri tem sam v postopku ugotovil, ali obstajajo ovire po 19. členu ZDen, ki jih je denacionalizacijski zavezanec v postopku uveljavljal.
ZOR člen 186, 360, 360/1, 360/2, 376, 376/1, 376/2, 200.
povrnitev škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zastaranje - splošno pravilo - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninsek terjatve - denarna odškodnina
Absolutni zastaralni rok (kar velja tudi za relativnega) brez nastanka škode ne more začeti teči. Nastanek škode je namreč temeljna predpostavka odgovornosti za škodo. Če/dokler škoda ne nastane, tudi ne more biti zahtevka za njeno povrnitev.
Namen pravične denarne odškodnine je v tem, da omili oškodovančeve težave, to je škodo, ki je nastala zaradi posega v njegovo osebnostno sfero. Težave pa je mogoče omiliti šele potem, ko nastanejo, ne pa že prej. Tako sam poseg v osebnostno integriteto ne pomeni nujno že tudi nastanka vsakršne negmotne škode (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije: "Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. V vsakem primeru posebej je potrebno ugotoviti, kdaj je škoda nastala.", Pravna mnenja II/94, str. 1). Negmotna škoda nastane takrat, ko se poseg manifestira v eni od njenih oblik, ko je torej mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Kot izhaja iz že navedenega, to ob samem poškodbenem posegu velikokrat ni mogoče. Pogostoma je to mogoče šele po njegovi dokončni stabilizaciji, oziroma potem, ko se določena poškodba dokončno formira.