pravica do povrnitve škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe povzroči državni organ - upravni postopek - rušenje objekta
V obravnavanem primeru je toženka v upravnem postopku ravnala v skladu s predpisi, saj je rušenje objekta temeljilo na upravni odločbi, in sicer na tisti, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik in ki ni bila odpravljena. Ta odločba upravnega organa temelji na 73. - 76. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Poleg tega je upravni postopek po 76.a členu ZUN tekel proti investitorju in je posegal v prostor brez ustreznih dovoljenj ali odločbe, in ne proti tožnici. Če je ravnal samovoljno, tožnici ni nastala škoda, če je bil njen pooblaščenec, pa naj sama uredita svoje notranje razmerje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22939
KZ člen 14, 244, 244/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - dejanje majhnega pomena - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ se zahteva storilčevo delovanje z namenom, da bi pri opravljanju gospodarske dejavnosti sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo. Eventualni naklep torej ne zadošča, zahteva se direktni (obarvani oziroma motivirani) naklep.
uporabno dovoljenje - pravni interes za tožbo - lastnost stranke v postopku
Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku za izdajo spornega uporabnega dovoljenja ni sodelovala kot stranka in glede na to, da bo o izdaji uporabnega dovoljenja investitorju odločeno v ponovnem postopku, v katerem bo tožeča stranka lahko zahtevala priznanje lastnosti stranke, pravni interes za tožbo ni podan.
naknaden obračun carine - odločba - stranka - pravica do pritožbe zoper odločbo, izdano v postopku zaradi obračuna carine
Oseba, ki v carinskem postopku ni nastopala kot stranka in se odločba nanjo ne nanaša in tudi ni pravni naslednik stranke, ni upravičena do pritožbe zoper odločbo o naknadnem obračunu carine.
Ni utemeljen zahtevek za prepoved nadaljnjih toženčevih posegov, če sodišče zavrne zahtevek za odstranitev objekta, ki naj bi predstavljal poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Oškodovančeve duševne bolečine se v konkretnem primeru ne kažejo tako, kot pri večini ljudi. Zmanjšanje življenjske aktivnosti se pri tožniku javlja kot prizadetost v počutju in fizično. Element te škode je tako zavedanje posledic okvare zdravja, to je občutenje duševnih bolečin in nasploh neugodja. Ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnik zaradi posledic poškodbe duševno trpi, kar se navzven kaže drugače kot pri duševno neprizadetih (sedaj težje hodi, vleče nogo za sabo, ne hodi več po stopnicah, težko stopi na pločnik, v posledici težke hoje se oprijemlje zidu, gre zaradi vsega tega poredko ven, večkrat kaže na nogo, bolečine izraža tudi preko agresije ali se samo uleže). V podobnem primeru je vrhovno sodišče že odločilo v zadevi II Ips 329/97 z dne 27.8.1998, kjer je tudi upoštevalo, da se pri duševno prizadeti tožnici duševno trpljenje navzven kaže drugače kot pri duševno neprizadetih. In ker se zadoščenje ravna (predvsem) po duševnih bolečinah (škoda ni zmanjšanje življenjske aktivnosti samo po sebi, pač pa so duševne bolečine kot njegova posledica), je tožnik upravičen do zadoščenja, ki mu ga je dosodilo sodišče prve stopnje (2.000.000 SIT).
ZUP (1986) člen 54, 54/2, 249, 249/1-9. ZUS člen 25, 74.
obnova upravnega postopka - položaj stranke - dediči
Kadar je uveljavljan obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86 (stranki ni bila dana možnost udeležbe), ni mogoče sprejeti stališča, da gre za osebno pravico in da dediči že zato niso aktivno legitimirani za vložitev zahteve za obnovo.
POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POPRAVA KRIVIC
VS08689
ZZPS člen 1, 4.ZDen člen 16, 16/3, 88, 89.ZIKS člen 2, 2-3, 145a.
vrnitev zaplenjenega premoženja - poprava krivic - prepoved razpolaganja z nepremičnino - ničnost pogodbe - pojem družbenopolitične skupnosti po ZZPS - razlaga zakona
ZZPS terminološko ni dosleden. V drugem odstavku 1. člena, ki se nanaša na prepoved razpolaganja, uporablja pojem "družbenopolitična skupnost", v 4. členu pa naslavlja družbeno-pravne osebe. Edina ustavno skladna razlaga je, da ZZPS pojem družbenopolitične skupnosti razume širše kot nekdanji ZZD. Razpolaganje je bilo tako prepovedano vsem družbeno-pravnim osebam.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 25/3, 60, 60/1.
dovolitev priglašenih del - stranka v postopku - mejaš - bistvena kršitev pravil postopka - odprava odločbe tožene stranke - stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
V postopku za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del je stranka lahko tudi mejaš. Če v upravnem postopku mejaš ni bil zaslišan, so bila bistveno kršena pravila postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče opreti na precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani pravnomočni odločbi. Le Vrhovno sodišče lahko ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki uveljavlja kršitev procesnega ali materialnega zakona, ugotovi takšen dvom in sprejme v 427. členu ZKP predvideno odločitev.
razlaga splošnih pogojev pogodbe - zavarovane nevarnosti - zavarovanje za primer zlonamernih ravnanj tretjih oseb - požar
V obravnavani zadevi je bilo osrednje vprašanje, ali zavarovanje pred zlonamernimi dejanji tretjih oseb krije škodo, ki nastane s požigom zavarovanega vozila s strani neznane osebe. Vse metode razlage, ki pridejo v poštev pri razlagi splošnih pogodbenih pogojev, dajo pritrdilni odgovor.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj ni odredilo milejših ukrepov.
ZDen člen 88. ZPPSL člen 12, 143, 143/1, 143/3, 143/5.
denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino za katero obstaja dolžnost vrnitve - stečajni postopek - priznanje izločitvene pravice - ničnost
Priznanje izločitvene pravice je pravnoposlovno razpolaganje z nepremičnino, ki je prepovedano po 88. členu ZDen in ki je po tej zakonski določbi nično.
odškodninska odgovornost šole - organizacija učenja smučanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - poškodba učenca pri smučanju - vmesna sodba
Šola glede na ravnanje njenih vaditeljev smučanja, ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker ni poskrbela za takšne razmere pri učenju smučanja, ki bi bile primerne glede na tožničino starost in znanje smučanja.
URS člen 22.ZKP člen 16, 201, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2, 273, 273/1.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic
Preizkus po 2. odstavku 272. člena ZKP, ali so po vložitvi obtožnice še podani razlogi za pripor, opravi sodišče po uradni dolžnosti in ni potreben predlog državnega tožilca. Če pa ta v obtožnici vseeno predlaga podaljšanje pripora in predlog utemelji, mora sodišče obdolžencu omogočiti, da se izjavi o predlogu in s tem o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika
Presoja razlogov v zvezi z zavrnitvijo in zavrženjem predlogov za izločitev predsednice sodišča (2. točka 39. člena ZKP) in razpravljajoče sodnice (6. točka 39. člena ZKP).
obnova upravnega postopka - predlagatelj obnove postopka - pravni naslednik osebe, ki bi morala biti udeležena v postopku
Kadar je zahtevana obnova, ker stranki ni bila dana možnost udeležbe v postopku, lahko ob določenih pogojih takšno zahtevo podajo tudi pravni nasledniki osebe, ki bi morala biti udeležena.
kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila kršena pravica
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
Tožnikova peta prošnja za priznanje azila v RS, ki jo je podal tik pred prisilno izvršitvijo pravnomočne odločbe o zavrnitvi azila, je očitno neutemeljena, saj iz nje izhaja, da tožnik zlorablja azilni postopek.