konkurenčna klavzula - posebna znanja - plačilo odškodnine
V primeru, če nekdo ni pridobil posebnih znanj, ampak samo splošna znanja, se lahko postavi vprašanje, ali je konkurenčna klavzula sploh smiselna in dopustna.
ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 55, 171, 171/2, 172, 172/1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - začetek uživanja posamezne pravice
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine (tudi invalidske) je prenehanje zavarovanja. Po določbi 1. odstavka 172. člena je zavarovanec upravičen do izplačevanja pokojnine od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na pravico, ki bi mu šla, nima nobenega vpliva.
Presoja, ali bi v zadevi, v kateri odloča o dopustitvi revizije, od vrhovnega sodišča bilo mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena zgolj višjemu sodišču, saj glede tega vložitev pritožbe ni predvidena.
ZDDPO člen 12. Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada. ZDavP člen 201.
davek od dobička pravnih oseb - vrednotenje dolgoročnih finančnih naložb - metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada - obvezujoč akt
Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je obvezujoč akt za izračun knjigovodske vrednosti delnic pri družbi za upravljanje.
V spornem primeru tožeča stranka uveljavlja plačilo ambulantno-polikliničnih uslug, kot izhaja iz izdanega računa, pri čemer tožeča stranka ni zavarovana oseba, ki bi uveljavljala pravico do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova. Ker se ne uveljavlja pravica do ali iz zdravstvenega zavarovanja ali plačilo prispevkov iz tega naslova in ker tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 (povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev ali povrnitev škode povzročene zavarovancu ali zavodu v zvezi z zavarovalnim razmerjem), ampak enostavno plačilo opravljene storitve (usluge), tak spor ni socialni spor, ampak je glede na stranke spora in ob upoštevanju določbe 481. člena ZPP gospodarski spor, za odločanje v takem sporu pa je pristojno redno in ne specializirano sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - pogodba o delu
Ker v ZDSS-1 stvarna pristojnost za spore iz pogodb o delu, sklenjenih na podlagi določb ZDR (1990), ni več izrecno določena, delovna in socialna sodišča za te spore od uveljavitve ZDSS-1 dalje niso več stvarno pristojna.
pristojnost - odgovornost delodajalca za škodo - delovni spor
Spori o odgovornosti za škodo, ki jo delodajalec (ali njegovi delavci) povzroči svojemu delavcu, spadajo med spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Za odločanje v teh sporih je pristojno delovno sodišče.
nadaljevano kaznivo dejanje - enoten naklep - goljufija - velika premoženjska škoda - zastaranje kazenskega pregona
Storilčevega enotnega naklepa pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni mogoče razumeti kot vseobsežen naklep, ki bi že na začetku izvrševanja serije kaznivih dejanj obsegal celotno storilčevo dejavnost in njen skupni rezultat oziroma ki bi od začetka zajemal nadaljevano kaznivo dejanje v vseh njegovih bistvenih sestavinah (način, čas, kraj storitve itd.). Zadostuje že načelna odločitev storilca, da bo kontinuirano izvrševal kazniva dejanja, ki pa so še nedoločena po načinu, kraju, času storitve itd., ali ko vsaka nova odločitev za storitev kaznivega dejanja pomeni obnovitev prejšnje.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljih oblik kaznivega dejanja goljufije, se lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo je hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni ostali pogoji za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
V nadaljevano kaznivo dejanje ne sodijo posamezna kazniva dejanja, glede katerih je kazenski pregon absolutno zastaral.
ZZVN člen 1, 2. ZUS člen 14, 14/3, 73.URS člen 88.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - pogoji za priznanje statusa
Če prosilec ne izkaže, da je bil staršem nasilno odvzet s strani okupatorja oz. njegovih sodelavcev iz nacionalnih, rasnih, političnih ali verskih razlogov, mu ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka.
status žrtve vojnega nasilja - interniranec - smrt stranke med postopkom - osebna pravica - zavrženje tožbe
Ker je prosilec za status žrtve vojnega nasilja med postopkom ugotavljanja pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja umrl, status žrtve vojnega nasilja pa je osebna pravica, njegov pravni naslednik ni bil upravičen nadaljevati postopka v upravnem sporu.
nedovoljeni dokazi - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe - posnetek telefonskih pogovorov
Ker je sodišče druge stopnje sodbo oprlo na izpovedbo kriminalista o tem, kar mu je v predkazenskem postopku v okviru zbiranja obvestil po 2. odstavku 148. člena ZKP povedal obsojenec kot osumljenec, je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če obtoženec po 2. odstavku 392. člena ZKP ne more izpodbijati oprostilne sodbe, ker je sodišče uporabilo dokaz, ki ga ne bi smelo (kršitev po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), tudi nima pravnega interesa v pritožbi zoper drugostopenjsko sodbo na podlagi določbe 4. odstavka 42. člena ZKP izpodbijati sklepa predsednika okrožnega sodišča, s katerim je ta zavrnil zahtevo zagovornice za izločitev sodnikov sodečega senata, s sklicevanjem na to, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z nedovoljenim dokazom in bilo zato pristransko. Sama odločitev prvostopenjskega sodišča (oprostilna sodba) takšno trditev izključuje.
Ker je dokaz zapis zvočnega posnetka pogovora in ne prepis njegove vsebine, sodišče ta dokaz izvede (1. odstavek 355. člena ZKP) s tem, da posnetek posluša na glavni obravnavi.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno sosporništvo
Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. V obravnavanem primeru nastopajo na tožeči strani trije tožniki kot sosporniki. Njihovi zahtevki so samostojni. V takšnih primerih subjektivne kumulacije se pristojnost sodišča, s tem pa tudi pravica do revizije, presoja po vrednosti vsakega zahtevka oziroma razsojenega zneska posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP). Potemtakem ni pomemben seštevek prisojenih zneskov vsem trem tožnikom, marveč vsak znesek posebej.
komisija - (odgovornost komitenta za uspešnost poslovanja komisionarja
Tožeča stranka s pogodbo o poslovnem sodelovanju ni prevzela nase odgovornosti za poslovno uspešnost prodajalne tožene stranke v Ljubljani. Sicer pa tudi iz samih zakonskih določb o komisiji ne sledi takšna odgovornost.
dovoljenost revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - obresti - zavrženje revizije
Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker je torej revizija dovoljena samo proti sodbi o glavnem zahtevku in se stranske terjatve ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti glavnega zahtevka, za pravico do revizije ni pomembno, če so se med pravdo morda natekle obresti v znesku, ki presega 1.000.000 SIT. Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je navedla tožeča stranka v reviziji.
Nedovoljeno revizijo je bilo zato treba zavreči (377. člen ZPP).
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - posebni primeri ponarejanja listin - predlog za izvršbo
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ ni potrebno, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je s ponareditvijo in uporabo ponarejene listine zasledoval, in da bi morale nastati konkretne posledice. Pomen za pravno razmerje neupravičeno izpolnjene izjave v listini se presoja na podlagi pravno relevantnih posledic, ki bi jih utegnila povzročiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23010
URS člen 25.ZKP člen 39, 39/1-4a, 39/1-6, 41, 41/2, 420, 420/2, 395, 395/1, 347.KZ člen 217, 217/1.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih navedb - glavna obravnava - beseda strank - nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija
Pritožbeno sodišče ni dolžno izrecno odgovoriti na vse navedbe stranke v pritožbi, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti le do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.
Temeljna oblika nadaljevanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ lahko preraste v kvalificirano obliko po 2. odstavku, ker je storilec s posameznimi istovrstnimi dejanji ob seštevku povzročil veliko premoženjsko škodo, če je podan direkten naklep storilca v odnosu do skupne škode oziroma skupne vrednosti. Zato je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti storilčev subjektivni odnos do povzročitve velike premoženjske škode.
Senat ni vezan na predlog tožilca glede vrste kazenske sankcije in višine kazni, ki ga poda v okviru besede strank (347. člen ZKP).
vračanje premoženja agrarni skupnosti - upravni spor - presoja upravnega akta v mejah postavljenega zahtevka - tožbeni razlogi - vezanost na tožbene razloge
Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Ni pa bilo vezano na tožbene razloge (38. člen ZUS). Ker gre v obravnavanem primeru za vsebinsko neločljivo povezane dele izreka, odločba upravnega organa prve stopnje v neizpodbijanem delu ni postala pravnomočna. Ne gre za odločanje v škodo organa skupnosti, če je prvostopno sodišče sprejelo stališče, da mora tožena stranka glede na 8. člen ZPVAS celoviteje presoditi zakonitost prvostopne odločbe.