krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije - obnovljivi viri - varstvo pravnih pričakovanj - prepoved retroaktivnosti
Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije. Vrednotenje teh zahtev v konkretnem primeru pa je kot presoja zakonskega prava v končni pristojnosti Vrhovnega sodišča samega. Niti z vidika ustavnih niti zakonskih zahtev Vrhovno sodišče ne vidi dolžnosti vsebinsko podrobneje obrazložiti odločitev o tem, da ne bo dovolilo revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga človekove pravice ne terjajo. Tudi ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve takega sklepa pa se v postopku njegove izdaje Vrhovno sodišče seveda vselej seznani z argumenti strank v postopku, ki se na dovoljenost revizije nanašajo, in opravi njihovo skrbno vsebinsko presojo.
Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave. V večji meri kot posamezne človekove pravice je dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med to in drugimi ustavnimi dobrinami treba v t. i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin (ali načelu varstva zaupanja v pravo ali načelu prilagajanja prava družbenim razmeram) je v posameznem primeru treba dati prednost.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - pristojnost upravnega sodišča - notarska prodaja zastavljenih nepremičnin - notar kot nosilec javnih pooblastil
Ker gre za izvensodno prodajo, torej za prodajo brez sodnega postopka izvršbe na nepremičnine, je stališče sodišča prve stopnje, da se pritožnica taki prodaji lahko zoperstavi v pravdnem postopku, napačno.
Tožnica s tožbo po 4. členu ZUS-1 izpodbija akte in dejanja toženca kot nosilca javnih pooblastil notarske prodaje, zoper njegove akte in dejanja v postopku notarske prodaje pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZEkom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/2. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13.
dovoljena revizija - dodelitev radijske frekvence - podaljšanje dodelitve radijske frekvence - znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine - kriteriji, določeni z zakonom - revizija dovoljena po vrednosti - Metodologija izračuna najmanjšega zneska
Stališče, po katerem je določitev zneska iz drugega odstavka 243. člena oziroma upoštevanje kriterijev iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 "le" strokovna analiza, ki temelji na pravilih stroke, je torej po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravno napačno. Pri tem je treba poudariti, da zahteva po presoji upoštevanja predpisanih kriterijev ne pomeni zahteve po presoji utemeljenosti ugovorov o "strokovnih napakah" pri določitvi zneska. Ali je posamezen ugovor ugovor nepravilne uporabe materialnega prava ali očitek o napačni uporabi pravil stroke, pa je odvisno od vsebine predpisanih kriterijev, tj. od vprašanja, kako natančno so dognanja različnih strok vsebovana v posameznem zakonskem kriteriju. Bolj ko je zakonski kriterij podrobno opredeljen s pravili, ki jih je oblikovala stroka, manj zadržana je lahko sodna presoja upoštevanja teh kriterijev.
Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007769
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/1. KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenkino ravnanje (ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi ter lažna izjava o poslovanju oziroma izkazovanju pozitivnega poslovnega izida za pravno osebo), usmerjeno v pridobitev dovoljenja za delo za določen čas in dovoljenja za prebivanje, katerih izdaja temelji na obsojenkinih navedbah oziroma listinah, ki jih je glede na določbe ZZDT oziroma ZTuj-1 predložila pristojnima organoma in s tem delavce pristojnih organov spravila v zmoto, vsebuje vse zakonske znake dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.
Uredba Sveta (EGS) o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti, št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 (Uredba 1992/2913/EGS) člen 37, 92, 96, 203, 203/1-4, 215, 239. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 355, 365, 365/3, 366, 366/2, 366/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 267/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. ZUS-1 člen 6.
V obravnavani zadevi je podana pristojnost slovenskih carinskih organov, saj v trenutku, ko se je ugotovilo, da pošiljka ni bila predložena namembnemu uradu, ni bilo mogoče določiti kraja kršitve ali nepravilnosti (enako tudi sodba SEU C-230/06 z dne 3. 4. 2008).
Nezakonito odstranitev izpod nadzora pomenijo tudi dejanja kot je odklon od normalne transportne poti ali uničenje carinskih oznak. To potrjuje tudi sodna praksa SEU, po kateri je odstranitev blaga izpod carinskega nadzora vsako dejanje ali opustitev, ki carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanjem nadzora.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 236, 239, 220, 220/2-b, 314a, 362, 362/3, 365, 366, 366/1, 366/2, 366/3. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92, 96, 203.
združitev postopkov - dovoljena revizija - obračun uvoznih dajatev - nezakonita odstranitev izpod carinskega nadzora - zloraba elektronskega carinskega sistema - dokazno breme - dokazila o zaključku tranzitnega postopka - tožbene novote - udeležba tretjih oseb - odgovornost glavnega zavezanca - predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije - naknadna vknjižba - napaka carinskih organov - ločenost postopkov po 220. in 239. členu CZS - načelo sorazmernosti - stroški postopka
Dokazno breme glede predložitve dokazil o pravilnem zaključku tranzitnih postopkov je v obravnavanih zadevah na revidentu.
Odgovornost, ki jo nosi glavni zavezanec, je namenjena zagotavljanju skrbne in enotne uporabe predpisov v zvezi z izterjavo carinskega dolga zaradi varovanja finančnih interesov Skupnosti in držav članic. Zato dejstvo, da se glavnemu zavezancu naloži plačilo carinskega dolga, ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Obravnavane odločitve o naknadni vknjižbi carinskega dolga niso skladne z določbami 220. člena CZS, ker ne presojajo, ali je z zlorabo sistema NCTS prišlo do napake romunskih carinskih organov in tako pomenijo zmotno uporabo materialnega prava.
Odločitev, da se, če je to mogoče, relevantni pogoji po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS presojajo že v postopku same odmere, je v skladu z načelom učinkovitosti in ekonomičnosti postopka.
Bojazen, da bi obdolženec vplival na priče in druge udeležence postopka, bo praviloma upravičeno podana le, če je izkazana s konkretno nevarnostjo in ne zgolj z abstraktno možnostjo oziroma verjetnostjo - v posameznem primeru je treba ugotoviti in oceniti konkretne okoliščine, ki vzbujajo to bojazen, torej gre za posamezna ravnanja, s katerimi obdolženec izkaže konkretno verjetno, da bo vplival na priče oziroma druge udeležence postopka.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu – lahka telesna poškodba – opis dejanja v obtožnem predlogu
Opis dejanja mora v primeru, ko se storilcu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1B, (ko ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb) vsebovati opis poškodb, ni pa treba, da so v opisu navedeni abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz 122. člena KZ-1.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik (s. p.) - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - obveznosti zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p.-ja, lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno (kot to določa drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007741
ZKP člen 129, 129/1, 359, 359/1-5, 420. KZ člen 95, 96.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost – klavzula o pravnomočnosti - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku – odvzem premoženjske koristi
Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjski koristi, postane sodba sodišča prve stopnje v potrjenem delu materialno pravnomočna, ne pa tudi formalno pravnomočna.
Odločba o odvzemu premoženjske koristi je sestavni del obsodilne sodbe kot celote in zato sodbe kot celote ni mogoče izvršiti ne glede na to, da je bila sodba razveljavljena v delu, ki se nanaša na odločbo o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku.
Bistveno pri cesiji je, da se dolžnikov položaj zaradi nje ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti cedentu. S tega vidika je treba razlagati tudi določbo drugega odstavka 421. člena OZ o tem, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. Odstop terjatve v našem primeru sam po sebi predstavlja ravnanje cedentke, zaradi katerega je bila onemogočena izročitev stvari tožnici. Zaradi tega ima tožničin ugovor nemožnosti izpolnitve pravne učinke tudi proti prevzemniku.
prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018034
ZPP člen 367c. SZ člen 116.
dopuščena revizija - priposestvovanje - privatizacija - pridobitev lastninske pravice na stanovanju
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja – hramba streliva – velika količina streliva
Pravni standard velike količine pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva v KZ-1 ni določno opredeljen ter je zato treba opraviti presojo, ali gre za tako količino v vsakem posameznem primeru posebej.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, pač pa le tiste, glede katerih je obramba obstoj in njihovo pravno relevantnost utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Pravici obdolženca do predlaganja dokazov stoji nasproti obveznost sodišča, da se do dokaznih predlogov opredeli: na glavni obravnavi mora sodnik razloge za zavrnitev dokaznega predloga zapisati v zapisnik o glavni obravnavi, v obrazložitvi sodbe pa mora navesti razloge, iz katerih sodišče ni ugodilo predlogu stranke.
dopuščena revizija - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - otrok do 7 leta starosti - krivdna sposobnost - oprostitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - skrbnost staršev - običajnost ravnanja - vzročna zveza
Prispevek oškodovanca, ki ne more biti krivdno sposoben, je lahko upošteven in je podlaga za delno oprostitev odgovorne osebe. V tem primeru je treba odločiti le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek, in ni pomembna otrokova krivda ali neskrbnost, niti neskrbnost njegovih staršev. Pri presoji se upošteva (ne)običajnost ravnanja oziroma opustitve in vzročna zveza.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018091
OZ člen 184, 184/1, 184/2. ZOR člen 204, 204/1, 204/2. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. URS člen 156. ZPP člen 80, 211, 211/1, 363, 363/1. ZS člen 107, 107/2.
prekinitev postopka - začetek postopka za presojo ustavnosti - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-88/15-9 in Up-684/12-32 ugotovilo neustavnost 204. člena ZOR. Določba 204. člena ZOR pa je povsem identična določbi 184. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru. Zaradi povsem enake ureditve v obeh določbah se je Vrhovnemu sodišču vzpostavil dvom v ustavnost 184. člena OZ.
Po določilu 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena OZ. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča.