Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Po 3. odstavku 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Tožeči stranki kot toženki bi zato sodišče tožbo toženca (kot tožnika) moralo vročiti na naslovu M..., iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila tožnici (kot toženki) toženčeva tožba vročena na naslov njenega predstavništva v Š. L., kar je nepravilno.
V dani prometni situaciji se je oškodovanec z vozilom zaletel v toženčev avtomobil (in ne morebiti obratno), kar utemeljuje materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da je znašal prispevek oškodovanca k prometni nesreči 80 %, toženca pa 20 %. Tega v ničemer ne omajajo trditve glede teže kršitve po določbah ZVCP, saj le-te ne upoštevajo navedenih izpostavljenih konkretnih dejstev, predvsem da se je oškodovanec s svojim vozilom zaletel v toženčevo vozilo.
ZIZ člen 23, 23. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-14, 8, 212, 339, 339/2-14.
verodostojna listina - dokazno breme - dokazna ocena - verodostojna listina v pravdnem postopku - dokazna moč verodostojne listine
V rednem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, ki ga je imela v izvršilnem postopku. Ima le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - društvo
Že v času obstoja dveh "stvarnopravnih" režimov (pravnega režima družbene lastnine in pravnega režima (osebne) lastnine), so civilnopravne osebe, torej tudi društva, lahko imele na zemljiščih in stavbah lastninsko pravico. Društvo je zato lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo (tudi) na originaren način - s priposestvovanjem.
Sodna praksa je zavzela stališče in zato ni dvoma, da mokra tla predstavljajo nevarno stvar (zlasti če so tla mokra, kjer se tega ne pričakuje) in torej gre za objektivno odškodninsko odgovornost. V tem primeru pa je situacija drugačna.
zakonska zveza – razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pravni standard nevzdržnost zakonske zveze – stiki z otrokom – pravica do stikov – omejitev stikov
Toženec je s svojo hčerko surovo ravnal in jo trpinčil že pri njeni starosti štirih mesecev ter je grdo ravnal in pretepal tožnico in je bil zaradi navedenih ravnanj obsojen na enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pravdni stranki že od maja 2004 ne živita več skupaj. Ob navedenih ugotovitvah in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so medsebojni odnosi pravdnih strank porušeni tako, da skupno življenje ni več možno, je nedvomno izkazan pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze.
Ker se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks nanaša na obveznost plačila sodne takse v postopku, začetem pred 1. 10. 2008, je potrebno skladno z določbo 39. člena ZST-1 uporabiti določbe ZST.
Vloga, kateri niso predložena dokazila za trditve, ni formalno pomanjkljiva vloga.
ZTLR člen 38, 38/2, 39, 39/5, 39/7. ZOR člen 122, 132, 132/3, 132/4.
uporaba tuje stvari - uporabnina - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - pravila vračanja - sočasnost izpolnitve - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor
V primeru razdrtja pogodbe se glede plačila uporabnine na stvareh, ki se vračajo, uporablja 2. odstavek 38. člena ZTLR, glede na to, da je predmet vrnitve stvar in da je pomembna tudi dobrovernost posesti te stvari in ne določba 4. odstavka 132. člena ZOR.
V primeru vzajemnega vračanja stvari, ki so bile izročene na podlagi razdrte pogodbe, se kot specialni predpis uporablja določba 3. odstavka 132. člena ZOR in posledično 122. člen ZOR.
pozneje najdeno premoženje - odpoved neuvedenemu dedovanju kot tvegani pravni posel
Odpoved neuvedenemu dedovanju ne more biti delna - kar pomeni, da se ne more nanašati le na tisto premoženje, ki ga ima zapustnik v času odpovedi. Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se zato mora zavedati, da se premoženje zapustnika ob nastopu učinkov odpovedi lahko poveča, ali zmanjša. To je namreč bistvo tveganih pravnih poslov, med katere sodi tudi odpoved neuvedenemu dedovanju, ki je pogodba dednopravnega značaja. Glede na to, da v skladu s petim odstavkom 137. člena ZD taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, in glede na to, da ni izkazano, da bi bilo s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega, odpoved v predmetnem primeru velja tudi za pritožnika.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003927
ZOR člen 372, 372/2, 380, 380/6, 897, 898, 939, 998. OZ člen 376. ZPP člen 285.
pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – subrogacija – zastaralni roki – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – zastaranje zamudnih obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo
1. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o zastaranju obresti. Ugotovilo je, da so obresti za čas od 22.5.2000 do 13.8.2000 (izvršilni predlog je bil vložen 14.8.2000) zastarale, česar pri izračunu višine obveznosti tožene stranke ni upoštevalo. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, kadar višina zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico in ni pomembno, ali je del teh obresti že zastaral. Zastaranje namreč ne pomeni, da terjatve ni več, ampak le, da je terjatev neiztožljiva.
2. Materialno procesno vodstvo sodišča se je izčrpalo z opozorilom, da za pobotni ugovor toženec ni podal niti ustreznih dejanskih navedb niti dokaznih predlogov. Toženec je ves čas imel pomoč odvetnika, zato za dosego standarda ustrezne skrbnosti sodišča zadošča skopo opozorilo na pomanjkljivosti, brez podrobnejše utemeljitve. Nadaljnji oziroma vsebinsko bolj poglobljeni napotki bi že posegali v položaj nasprotne stranke v postopku.
Tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Ker je po določbi 925. člena OZ zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki.
kazensko dejanje kršitve enakopravnosti – opis kaznivega dejanja - pravica do zbiranja in združevanja – istospolna usmerjenost
Izvršitveno dejanje po 1. odst. 141. člena KZ se pojavi v treh oblikah. Storilec lahko drugega prikrajša za svoboščino ali pravico, mu jo omeji ali da kakšno posebno pravico ali ugodnost. Drugi osebi mora biti tedaj ena od pravic ali svoboščin povsem odvzeta, tako da je v neenakopravnem položaju proti drugim oziroma se mu lahko omeji, kar pomeni, da dobi le del pravice, do katerih je upravičen, ne pa vseh. Posebna pravica ali ugodnost je tista, do katere nekdo ni upravičen.
ZZK (95) člen 9. Pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah paragraf 2, 26, 27, 39. ZD člen 117.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pogodba o dosmrtnem preživljanju - določna označba nepremičnine
Da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom je uvedel šele Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), ki je stopil v veljavo 16. julija 1995, torej po sklenitvi in overitvi navedene pogodbe. Pred ZZK iz leta 1995 je tudi sodna praksa štela, da so nepremičnine v pogodbi dovolj določno označene že z navedbo zemljiškoknjižnega vložka ter so sodišča tudi sama izdajala odločbe, ki so se nanašala na nepremičnine le z označbo zemljiškoknjižnega vložka (npr. sklepi o dedovanju, primerjaj Cp 843/2007, z dne 7.11.2007).
sodna ureditev meje - močnejša pravica - zadnja mirna posest - izmeritveni podatki
Sklepa brez izmeritvenih podatkov ni mogoče evidentirati v katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skici zamejničenja z izmeritvenimi podatki ustreza elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
napoteni delavec – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – pasivna legitimacija
Tožbeni zahtevek za ugotovitev transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi izostanka pasivne legitimacije ni utemeljen – tožnica je bila le napotena na delo k toženi stranki kot uporabniku storitev na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju med družbo A. d.o.o., na podlagi katere ji je le-ta zagotavljala delo delavcev. Tožnica pri toženi stranki ni v delovnem razmerju, saj je bila v delovnem razmerju z družbo A. d.o.o., ki je opravljal dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju – izločitev iz zapuščine v korist potomca – odpoved dediščini – odstop dednega deleža – veljavnost dednega dogovora
S sklepom o dedovanju sodišče reši vprašanje kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje in po 220. čl. ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v postopku in to glede pravice do dedovanja in do volila. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato udeleženci lahko vlagajo le tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kakem drugem pravnem temelju, ne pa na dednopravnem. Zapustnikov potomec ima pravico, da iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja (32. člen ZD). Gre torej za zahtevek, ki ima tudi dednopravne elemente, tak zahtevek lahko dediči uveljavljajo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, torej tudi v pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – dokončna in pravnomočna odločba
Delavec kot invalid uživa posebno varstvo pred odpovedjo šele potem, ko je invalidnost ugotovljena z dokončno odločbo, ne pa v času, ko ustrezni postopki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja še tečejo. Ker je bila v konkretnem primeru odpoved podana pred dokončnostjo odločbe o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.