predujem za izvedenca – plačilo predujma za izvedenca – tek zamudnih obresti - tek zamudnih obresti od plačila predujma za izvedenca
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka.
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevalo prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – obseg škode – poravnava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Škoda, ki je tožnici nastala zato, ker operacija ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja, je tista nova škoda, ki je objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se zato sklenjena poravnava na to škodo ne nanaša.
Dogovorjene pogodbene obresti za čas trajanja kredita so glede na določbo 1. odst. 399. čl. tedaj veljavnega ZOR omejene največ do višine obresti za devizne vloge na vpogled.
ugotavljanje dedičev - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - vstop dedičev umrlega dediča
Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.
Pri presoji dolžnosti sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP) je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati tudi dolžnost strank, da skrbno oblikujejo tožbeni zahtevek in ga prilagodijo dejanskim okoliščinam, na katere se sklicujejo (in obratno). Drugačno stališče bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranosti sojenja (23. čl. URS).
Če stranka ne zmore plačila predujma za izvedenca, mora pravočasno uveljavljati oprostitev plačila tega stroška; v pritožbi se na to okoliščino ne more več sklicevati.
ZZZDR člen 103, 106, 129. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in skladnimi ugotovitvami dveh izvedencev po skrbno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja s tretjim izvedencem.
Če služnostna pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
Dikcija "po obstoječi dovozni poti", ki v izreku sodbe opredeljuje potek ugotovljene služnostne poti je sicer res nekoliko netipična (v smislu, da potek služnostne poti ni določen z merami po dolžini in širini), vendar pa to ne pomeni, da zaradi tega ni zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa (19. čl. ZZK-1) oziroma da zaradi tega ni jasen obseg pravice služnostnega upravičenca in da lastnica služečega zemljišča nima pravnega varstva.
Pri t. i. nepravem priposestvovanju služnosti začetek teka priposestvovalne dobe sovpade z začetkom dejanskega izvrševanja služnosti.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - odredba o prodaji - javna dražba - pogoji za prodajo - nezakonitost javne dražbe - nezakonitost sklepa o domiku
Ker je sodišče prve stopnje prodajalo nepremičnine pod drugačnimi pogoji, kot so bili navedeni v odredbi o prodaji, je opravljena javna dražba nezakonita, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep o domiku, sprejet na podlagi tako vodene javne dražbe.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
ZD člen 81, 84, 133/2, 81, 84, 133/2. ZDen člen 81, 81.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - pravni učinek oporočnih razpolaganj - odpoved dediščini
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
Tako v primeru t. i. materialnega kot v primeru t. i. procesnega pobota morajo biti izpolnjeni pogoji iz 311. čl. OZ, v skladu s katerimi je mogoče pobotati le med strankama vzajemne, istovrstne in zapadle terjatve, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev.
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).