Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.
ZDen člen 16, 16/4, 88, 16, 16/4, 88. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj člen 2, 2.
ničnost razpolaganj - premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala v sklad v času veljavnosti zden - lastninjenje podjetja z oblikovanjem mešane lastnine.
Tudi akt lastninskega preoblikovanja podjetij lahko predstavlja akt, ki pomeni razpolaganje v nasprotju z 88. členom ZDen, če se s tem poslabša položaj denacionalizacijskega upravičenca.
URS člen 22, 22. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 355/2, 355/1-6, 355/1, 355.
upravljanje večstanovanjskih stavb - plačilo storitev - spor majhne vrednosti - zastaranje terjatve upravnika
Za opredelitev zastaralnega roka je treba ugotoviti naravo oz. vrsto iztoževane terjatve, ker je od tega dejstva odvisna med drugim tudi dolžina zastaralnega roka.
odškodninska odgovornost - nesreča na smučišču - trčenje dveh smučarjev - konkurenca vzrokov
Da bi sodišče torej lahko pravilno ugotovilo, ali in katera od pravdnih strank je nedopustno ravnala in torej kršila pravila ZVSmuč ter ali obstaja deljena odgovornost, bo treba v ponovljenem postopku opraviti ogled na kraju samem, natančno zaslišati obe pravdni stranki in obe priči, ki sta bili očividki nezgode o tem, kje se je nahajal toženec pred pričetkom zavoja, nato pa glede na mesto nezgode, ki je bilo že ugotovljeno, s pomočjo izvedenca smučarske stroke, z upoštevanjem povprečnih hitrosti na konkretnem terenu, z upoštevanjem smuči, ki sta jih pravdni stranki uporabljali in načina vožnje ene in druge, ugotoviti tudi približen položaj tožnika v tem trenutku in njuno gibanje do trčenja ter v nadaljevanju odgovoriti tudi na vprašanje preglednosti terena, torej na vprašanje ali bi tožnik toženca pred pričetkom njegovega zavoja lahko videl ali ne oziroma kdaj bi ga sploh lahko videl in seveda tudi na vprašanje, ali bi tožnika lahko videl toženec in kdaj.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
pogodba o delu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Ob dejanski ugotovitvi, da so bili dnevniki na gradbišču tako tožencu kot naročniku na razpolago, da je lahko vanje vpogledal, bi le-ta lahko odreagiral, če se z vpisanimi podatki ne bi strinjal. Če tega ni storil, je kasnejšo nepreverljivost teh podatkov šteti v njegovo breme.
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 200, 200, 154, 154/1, 155.
pretep - podplutba očesa - razžalitev dobrega imena in časti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ker je bil podan razlog za odpoved najemnega razmerja za prvotno toženko že ob vložitvi tožbe, po njeni smrti, tri leta kasneje, za tožečo stranko ni obstajala obveznost sklenitve najemne pogodbe s toženo stranko.
Glede ugotovitve, da lestev ni imela vseh protizdrsnih nastavkov, sodišče prve stopnje ni opravilo dolžne dokazne ocene. Tožena stranka je takšne trditve tožnice tekom postopka na prvi stopnji prerekala, zato bi moralo sodišče njene trditve presoditi na podlagi vestne, skrbne in celovite dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico strank do učinkovite izjave v postopku tudi s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov tožeče stranke za postavitev izvedenca s področja varstva pri delu ter rekonstrukcijo škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v konkretnem primeru stvarna služnost (že) nastala s priposestvovanjem. Priposestvovanje nadomešča pomanjkljivost pravnega posla, iz katerega sicer izhaja obveznost ustanoviti služnost, ne vsebuje pa zemljiškoknjižnega dovolila. Ker sta torej toženca stvarno služnost pridobila na izviren način že v letu 1998, sta s tem izgubila možnost oziroma pravni interes za uveljavljanje tožbenega zahtevka še na obligacijskopravni podlagi (izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - prometna nesreča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za materialno škodo
Določba 376. člena OZ je prenehala veljati 21.5.2007 in je to imelo za posledico, da so se prenehale obrestovati tiste glavnice, pri katerih je bila višina zapadlih in neplačanih obrestih izenačena z višino obrestovane glavnice do prenehanja veljavnosti prej citirane določbe, medtem ko po prenehanju njene veljavnosti na tek zamudnih obresti ni imela več vpliva.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118. OZ člen 197.
etažna lastnina - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Objekt se je ogreval prek uporabe skupnega sistema centralnega ogrevanja, ki ni omogočal merjenja individualne energetske porabe po posameznih stanovanjih. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupnega dela stavbe, sta jih toženki (etažni lastnici) dolžni kriti sorazmerno s svojim solastniškim deležem, saj pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sklenjena. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko (ali pogodbeno) obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali sta ogrevanje dejansko uporabljali ali ne. Ker je te stroške iz lastnih sredstev poravnala tožeča stranka, je njen zahtevek za povračilo utemeljen.
vložitev tožbe po odvetniku - predložitev pooblastila - vloga odvetnika brez pooblastila - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Vloga odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same. Če vlogi, ki jo je vložil odvetnik, ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke, nekaj manjka, je to vloga bodisi brez pooblastila bodisi nepopolna vloga odvetnika (ne pa stranke). Tudi ob razlagi, da gre za nepopolno vlogo odvetnika, bi bilo treba takšno vlogo v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP zavreči.
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi.
izdelava računalniškega programa v času podiplomskega študija– izvorna koda programa – pridobitev materialnih avtorskih pravic
Toženčevega udejstvovanja v okviru podiplomskega študija v centru, ki je v lasti tožeče stranke, ni mogoče obravnavati kot razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Dejstvo, da je toženec, ki je bil štipendist Slovenske znanstvene fundacije, sporni računalniški program (tožeča stranka zahteva izročitev izvorne kode programa) izdelal v času podiplomskega študija delno tudi na opremi in v prostorih tožeče stranke, pri čemer pa sporni računalniški program ni bil del magistrske naloge, ne nudi podlage za zaključek, da je tožeča stranka na njem pridobila materialne avtorske pravice.
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pogodba o finančnem leasingu - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti
Med pravdnimi strankami je nastalo in obstajalo pravno razmerje glede osebnega avtomobila, ki je predmet verodostojne listine, na kateri je temeljil izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ki ga je pravna prednica tožnice pridobila na podlagi pogodbe o finančnem leasingu, toženka je dokazala tako izročitev svojega avtomobila, kot tudi plačilo zneska 2.038.605,00 SIT ter tudi obstoj ustnega dogovora o sponzoriranju H... s strani pravne prednice tožnice, povezanega s predmetnim avtomobilom, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala kljub računu kot verodostojni listini (ki sicer dokazuje višino in podlago terjatve) izkazati podlago in višino obveznosti, pravilen.