Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - pravica upravnika do povrnitve stroškov opominjanja - spor majhne vrednosti
Stanovanjski zakon ni določal upravičenja upravnika do povrnitve stroškov opominjanja zaradi neplačanih stanovanjskih obveznosti. Te je bilo mogoče zahtevati na podlagi odškodninske odgovornosti lastnika stanovanja, ali če je bilo to pogodbeno dogovorjeno.
V sporu majhne vrednosti je nedopustno izpodbijano dejansko stanje.
ZDR člen 90, 90/3. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezno delovno mesto – preostala delovna zmožnost – strokovna izobrazba
Ustreznost delovnega mesta, ki je ponujeno invalidu, je v ZZRZI kot lex specialis opredeljena drugače, zato ni mogoče uporabiti splošne določbe v ZDR. Tožena stranka tako tožniku ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub temu da je bilo delo primerno glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, saj to delo ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).
razmerja med starši in otroci - ureditev stikov - ukinitev stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - postavitev izvedenca
Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, da naj bi bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
plačilo uporabnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - omejevanje solastninske pravice - korist zaradi uporabe solastninskega deleža solastnika
Tožnik ni imel možnosti uporabljati nepremičnino v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine in s tem, ko tožniku ni izročil ključev počitniške hiše, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine. Morebitni potrebni in koristni stroški na nepremičnini so lahko predmet samostojnega povračilnega zahtevka toženca, ki zapade ob vrnitvi stvari oziroma ob zahtevku za vrnitev stvari.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev, ker nista predložila listine o prenehanju Prosvetnega društva C. J. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Za izkaz pravnega nasledstva Občine R. morata predlagatelja izkazati, da je Prosvetno društvo C. J. prenehalo obstajati. To predlagatelja lahko dokažeta le z listino o prenehanju društva (v konkretnem primeru z odločbo pristojnega organa, izdano na podlagi 42. člena ZDru). Zgolj navedba, da je društvo prenehalo obstajati in da je premoženje na podlagi zakona prešlo na Občino R., ne zadošča, da bi se predlagani vpis v zemljiški knjigi izvršil.
V konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZNP člen 37, 132, 136, 136/5 . ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/2, 286.
postopek za ureditev meje - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti – močnejša pravica – zadnja mirna posest – priposestvovanje – javno dobro – predlagalni nepravdni postopek – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija
Meje med
javnim dobrom ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Predlagalni nepravdni postopki so glede zbiranja procesnega gradiva blizu pravdnemu postopku (razpravno načelo). Zato je v teh postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji.
Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.
ZOR člen 557, 557. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
posojilna pogodba - dokazna ocena
Če je sodišče prve stopnje v sodbi zadovoljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih je zaključilo, da je tožnica tožencema posodila denar, pa iz obrazložitve sodbe ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo zaključiti, da sta toženca prejela od tožnice 30.000 CHF. Tožnica je dokazala, da je od P. G. prejela posojeno 18.000 CHF in da je navedeni znesek posodila tožencema. Prvo sodišče pa se ni opredelilo do navedb tožencev, ki sta zatrjevala, da tožnica ni imela lastnih sredstev, zato tudi ni mogla posoditi denarja v višini 12.000,00 CHF.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 44, 44/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 138. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izvršitev stranske sankcije - tečaj varne vožnje - izbris kazenskih točk
Ker se kazenske točke izvršijo z vpisom v evidenco kazenskih točk, te pa so bile vpisane v skupno evidenco kazenskih točk pred potekom dveh let od pravnomočnosti odločb o prekršku, s katerimi so bile izrečene, je zmotno stališče storilčevega zagovornika, da je prišlo do zastaranja izvršitve kazenskih točk po plačilnih nalogih PP Š. p. J., PP R. S. in PP P. in da jih zato prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ne bi smelo upoštevati.