Pravica po paulijanski tožbi je v razmerju do osnovne terjatve akcesorne narave. Če je torej med pravdo osnovna terjatev odsvojena, pride tudi v pravdi po paulijanski tožbi v poštev pravilo iz 190. člena ZPP in se pravda nadaljuje med istima strankama, odločitev pa učinkuje za prevzemnika terjatve.
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev, ker nista predložila listine o prenehanju Prosvetnega društva C. J. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Za izkaz pravnega nasledstva Občine R. morata predlagatelja izkazati, da je Prosvetno društvo C. J. prenehalo obstajati. To predlagatelja lahko dokažeta le z listino o prenehanju društva (v konkretnem primeru z odločbo pristojnega organa, izdano na podlagi 42. člena ZDru). Zgolj navedba, da je društvo prenehalo obstajati in da je premoženje na podlagi zakona prešlo na Občino R., ne zadošča, da bi se predlagani vpis v zemljiški knjigi izvršil.
ZPP člen 249, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 47/2.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedenca
Konkretna odmera, čeprav sicer res ni podrobneje obrazložena, očitno temelji na specificiranem stroškovniku, ki ga je predložila izvedenka skupaj z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ki ga vsaka od strank lahko vsak trenutek vpogleda in preveri. Zaradi navedenega pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, očitana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa ni podana.
predujem za izvedenca – plačilo predujma za izvedenca – tek zamudnih obresti - tek zamudnih obresti od plačila predujma za izvedenca
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka.
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevalo prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ZDen člen 16, 16/4, 88, 16, 16/4, 88. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj člen 2, 2.
ničnost razpolaganj - premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala v sklad v času veljavnosti zden - lastninjenje podjetja z oblikovanjem mešane lastnine.
Tudi akt lastninskega preoblikovanja podjetij lahko predstavlja akt, ki pomeni razpolaganje v nasprotju z 88. členom ZDen, če se s tem poslabša položaj denacionalizacijskega upravičenca.
razmerja med starši in otroci - ureditev stikov - ukinitev stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - postavitev izvedenca
Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.
ZDR člen 90, 90/3. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezno delovno mesto – preostala delovna zmožnost – strokovna izobrazba
Ustreznost delovnega mesta, ki je ponujeno invalidu, je v ZZRZI kot lex specialis opredeljena drugače, zato ni mogoče uporabiti splošne določbe v ZDR. Tožena stranka tako tožniku ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub temu da je bilo delo primerno glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, saj to delo ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
Ker je tudi ustno sklenjeni dogovor o višini plače veljaven in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku tako dogovorjeno plačo plačala, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo med prejeto in dogovorjeno plačo utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053668
ZPPSL člen 37, 63, 37, 63. OZ člen 1028, 1031, 1028, 1031.
kreditna pogodba - ugovor zastaranja - poroštvo - regresna pravica
Pri presoji učinkovanja prisilne poravnave so merodajni datumi nastanka obveznosti in ne njihove zapadlosti zato, ker se z dnem začetka postopka prisilne poravnave vse obstoječe terjatve do dolžnika štejejo za dospele (37. člen ZPPSL).
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Po 3. odstavku 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Tožeči stranki kot toženki bi zato sodišče tožbo toženca (kot tožnika) moralo vročiti na naslovu M..., iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila tožnici (kot toženki) toženčeva tožba vročena na naslov njenega predstavništva v Š. L., kar je nepravilno.
V dani prometni situaciji se je oškodovanec z vozilom zaletel v toženčev avtomobil (in ne morebiti obratno), kar utemeljuje materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da je znašal prispevek oškodovanca k prometni nesreči 80 %, toženca pa 20 %. Tega v ničemer ne omajajo trditve glede teže kršitve po določbah ZVCP, saj le-te ne upoštevajo navedenih izpostavljenih konkretnih dejstev, predvsem da se je oškodovanec s svojim vozilom zaletel v toženčevo vozilo.
ZOR člen 185, 185/1, 185/4. ZGD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 163, 163/2, 224. ZGD-1 člen 7.
samostojni podjetnik - odgovornost za obveznosti - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - prosta presoja dokazov - načelo proste presoje dokazov - pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov
Določba 1. odstavla 5. člena ZGD predpisuje izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja.
Določba člena 185 ZOR primarno predpisuje vzpostavitev prejšnjega stanja, vendar pa sodišče prisodi odškodnino, če jo oškodovanec zahteva, razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (1. in 4. odstavek 185. člena ZOR).
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 8, 243, 251, 253, 254.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - vlaganja v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - izvedenec - dokazovanje z izvedenci
Za obstoj izvenzakonske skupnosti z enakimi posledicami za partnerja, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, ni nujno, da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti in intimne povezanosti, so pogoji za izenačenost take skupnosti z življenjem v zakonski zvezi izpolnjeni.