izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
Kakor hitro ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje argumentirane trditve in dolžnik za te trditve navede dokaze, se šteje, da je ugovor obrazložen.
ZPP člen 155, 155/1, 318. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – zamudna sodba – nagrada odvetnika
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil z izdajo zamudne sodbe (pred vložitvijo odgovora na tožbo oziroma pred pristopom na narok za glavno obravnavo), je potrebno odmeriti stroške postopka upoštevaje tako tarifno številko 3100 ZOdvT kot tarifno številko 3101 ZOdvT, kar pomeni, da se nagrada v tarifni številki 3100 ZOdvT zniža na količnik 0,8.
V skladu z 8. členom ZPP sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Res je sicer, da je dokazna vrednost posrednih prič, ki o dogodku ne vedo ničesar povedati iz lastnih opazovanj, zaradi njihove odvisnosti od verodostojnosti in zanesljivosti neposrednega udeleženca oz. neposredne priče škodnega dogodka, po naravi stvari omejena, po drugi strani pa so lahko posredne priče tudi pomemben pripomoček pri dokazni oceni izpovedb neposrednih udeležencev škodnega dogodka, od katerih posredne priče črpajo svoje vedenje o samem dogodku.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.
izvršilni naslov - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zamudne obresti
Sklad ima izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, če so v njem določene zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
odškodnina – poškodba pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost
Ne glede na to, da se je tožnik usposabljal za poklicnega vojaka, je upoštevaje dodatne dejavnike tveganja – izvajanje strelskih vaj in orientacije v forsiranem tempu ter hoja po neravnem, spolzkem terenu v popolni bojni opremi – tožena stranka, ker je šlo za opravljanje nevarnega dela, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovorna.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17/5.
odškodnina – nepremoženjska škoda – premestitev – protipravno ravnanje
Ugotovljeno nezakonito ravnanje tožene stranke v zvezi s premestitvijo tožnice (napačna izbira oblike akta o premestitvi) ni hkrati protipravno ravnanje po splošnih pravilih civilnega prava, ki bi opravičevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela po premestitvi, saj bi škoda nastala tudi v primeru, če bi tožena stranka ravnala v skladu z delovno pravno zakonodajo in izdala odločbo (in ne nalog) o premestitvi.
gradbena pogodba – dolžnost obvestitve o napakah – izguba pravice – prekluzija – prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na naroku odobrilo osemdnevni rok za podajo odgovora na tega dne prejeto pripravljalno vlogo tožene stranke, kar pa ne pomeni, da ji je sodišče prve stopnje s tem podaljšalo rok za navajanje novih dejstev in dokazov, ki jih je bila sicer dolžna navesti oz. predložiti do konca tega naroka.
predlog za izredno revizijo – namen revizije – finančni položaj družbe – dopolnilna odločba
Konkretni in z dovolj veliko verjetnostjo izkazani predlog predlagatelja se je namreč nanašal na razkritje točno določene oziroma specificirane zunajbilančne operacije, pri čemer je razkritje tega tveganja in koristi nujno za oceno resničnega in poštenega izkaza finančnega stanja družbe I. d.d. v smislu prvega in drugega odstavka 61. čl. ZGD-1. Pojem finančni položaj družbe zajema namreč tako tveganja kot koristi, ki izhajajo iz določenih zunajbilančnih operacij, pri čemer se s tem pojmom razume predvsem likvidnost in sposobnost družbe, da v doglednem času izpolni obstoječe obveznosti (solventnost). Predlog predlagatelja se je torej nanašal na razkritje takšne konkretne operacije (nakup delnic P d.d. za ceno 19.950.000 EUR), zlasti v smeri zagotovitve ustreznih virov za odkup oziroma v sferi zagotovitve rezervacij za bodoče izgube, kar pa po oceni pritožbenega sodišča zajema tudi razkritje takšne zunajbilančne operacije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Nepravilno je stališče pritožnice, češ da je že v trditvi, da je tretjemu bilo znano, da gre v določenem primeru za škodljivo razpolaganje dolžnika, implicitno vsebovana tudi trditev, da bi mu to vsaj moralo biti znano; gre za to, da temeljijo trditve o tem, da je nekdo „vedel“ za določeno dejstvo in trditve o tem, da „bi moral vedeti“ na različnih dejanskih okoliščinah, ki jih mora stranka, na kateri je dokazno breme, v konkretnem primeru je to bila tožeča stranka, zatrjevati, in ni mogoče pritrditi pritožnici, da gre le za različne intenzitete subjektivnega pogoja iz 1. odst. 256. čl. OZ.