sklep o domiku - varščina - oprostitev plačila varščine
Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.
izvršilni naslov - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zamudne obresti
Sklad ima izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, če so v njem določene zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Nepravilno je stališče pritožnice, češ da je že v trditvi, da je tretjemu bilo znano, da gre v določenem primeru za škodljivo razpolaganje dolžnika, implicitno vsebovana tudi trditev, da bi mu to vsaj moralo biti znano; gre za to, da temeljijo trditve o tem, da je nekdo „vedel“ za določeno dejstvo in trditve o tem, da „bi moral vedeti“ na različnih dejanskih okoliščinah, ki jih mora stranka, na kateri je dokazno breme, v konkretnem primeru je to bila tožeča stranka, zatrjevati, in ni mogoče pritrditi pritožnici, da gre le za različne intenzitete subjektivnega pogoja iz 1. odst. 256. čl. OZ.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
sodno varstvo – denarna terjatev – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti
Tožnica je vtoževala plačilo za delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačane plače za obdobje od leta 2006 do 2007. Ker je tožbeni zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo in ga je treba meritorno presojati.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
Mladoletni otrok je upravičenec do preživnine. Tožba za zvišanje preživnine je tožba preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, zato določbe čl. 123/1 ZZZDR in čl. 132 ZZZDR podeljujejo aktivno legitimacijo mladoletnemu otroku, njegova mati zato ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da naj toženec plačuje za mld. upravičenca višjo preživnino od že določene.