Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
sklep o domiku - varščina - oprostitev plačila varščine
Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker so bile tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene skladno z zakonom iz razloga opravljanja projektnega dela in ker tožnik na delu ni ostal po izteku v pogodbah o zaposlitvi določenega časa, do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni prišlo. Ravnanje tožene stranke, ki je po izteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, tožniku izdala obvestilo in mu zaključila delovno knjižico, je bilo zakonito.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0058406
ZPP člen 286, 286/4, 339/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2, 9/2-a.
prepozni dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakonitost sodbe - pravilnost sodbe - zakonitost in pravilnost sodbe - odškodninska odgovornost ZZZS - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna nezmožnost za delo - neupravičena odsotnost z dela - neupravičen izostanek z dela - nepravilno mnenje zdravniške komisije - nepravilno mnenje zdravniških komisij - sklep o prenehanju delovnega razmerja - nezakonita odpoved delovnega razmerja - odškodninska odgovornost za slabo pravdanje
Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP je podana, če kršitev določb pravdnega postopka vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
Ni podana vzročna zveza med ravnanjem zdravniških komisij ZZZS, ki so ugotovile, da je bil delavec v kritičnem času sposoben za delo, in škodo, ker je bil razveljavljen sklep o prenehanju delovnega razmerja, če je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje, ne da bi ugotavljal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
Resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja delodajalec ne more dokazati, če v času postopka pred njegovimi organi ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da je delavec neupravičeno izostal z dela. Takšna gotovost ni podana, če je delavec npr. delodajalca opozarjal in obveščal o postopku pred zdravstvenimi organi in če je bila zaradi takšnega postopka dana možnost poznejše pravnomočne ugotovitve upravičene odsotnosti delavca z dela.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
ZDR člen 127, 127/4, 129, 129/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 56, 56/1.
plača – dodatek za delovno dobo
Četudi je tožnica prejemala višjo osnovno plačo, kot je določena po kolektivni pogodbi, ostala morebitna plačila oziroma sestavine plače pa iz njenih plačilnih list niso razvidne, je upravičena do dodatka za delovno dobo.
Mladoletni otrok je upravičenec do preživnine. Tožba za zvišanje preživnine je tožba preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, zato določbe čl. 123/1 ZZZDR in čl. 132 ZZZDR podeljujejo aktivno legitimacijo mladoletnemu otroku, njegova mati zato ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da naj toženec plačuje za mld. upravičenca višjo preživnino od že določene.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.
izvršilni naslov - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zamudne obresti
Sklad ima izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, če so v njem določene zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila.
ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.
gradbena pogodba – dolžnost obvestitve o napakah – izguba pravice – prekluzija – prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na naroku odobrilo osemdnevni rok za podajo odgovora na tega dne prejeto pripravljalno vlogo tožene stranke, kar pa ne pomeni, da ji je sodišče prve stopnje s tem podaljšalo rok za navajanje novih dejstev in dokazov, ki jih je bila sicer dolžna navesti oz. predložiti do konca tega naroka.
ZPP člen 155, 155/1, 318. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – zamudna sodba – nagrada odvetnika
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil z izdajo zamudne sodbe (pred vložitvijo odgovora na tožbo oziroma pred pristopom na narok za glavno obravnavo), je potrebno odmeriti stroške postopka upoštevaje tako tarifno številko 3100 ZOdvT kot tarifno številko 3101 ZOdvT, kar pomeni, da se nagrada v tarifni številki 3100 ZOdvT zniža na količnik 0,8.