sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
neveljavnost oporoke – dedovanje denacionaliziranega premoženja – začetek teka rokov
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko).
ZOR člen 154, 172. ZDRS člen 40, 40/3. URS člen 26. ZPP člen 154, 155. ZUP člen 250, 257. ZBPP člen 9.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
sodno varstvo – denarna terjatev – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti
Tožnica je vtoževala plačilo za delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačane plače za obdobje od leta 2006 do 2007. Ker je tožbeni zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo in ga je treba meritorno presojati.
Tožeča stranka je dolžna navesti vsa tista dejstva, ki substancirajo tožbeni zahtevek in ki pripeljejo do pravnih posledic, ki jih želi doseči v pravdi. Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, je pa pravotvorna dejstva prvenstveno potrebno zatrjevati. Pritrditi je sicer treba pritožniku, da se prekluzija ne nanaša na subsumpcijo že navedenih dejstev pod ustrezno pravno normo.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
ZDR člen 127, 127/4, 129, 129/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 56, 56/1.
plača – dodatek za delovno dobo
Četudi je tožnica prejemala višjo osnovno plačo, kot je določena po kolektivni pogodbi, ostala morebitna plačila oziroma sestavine plače pa iz njenih plačilnih list niso razvidne, je upravičena do dodatka za delovno dobo.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17/5.
odškodnina – nepremoženjska škoda – premestitev – protipravno ravnanje
Ugotovljeno nezakonito ravnanje tožene stranke v zvezi s premestitvijo tožnice (napačna izbira oblike akta o premestitvi) ni hkrati protipravno ravnanje po splošnih pravilih civilnega prava, ki bi opravičevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela po premestitvi, saj bi škoda nastala tudi v primeru, če bi tožena stranka ravnala v skladu z delovno pravno zakonodajo in izdala odločbo (in ne nalog) o premestitvi.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VSL0058406
ZPP člen 286, 286/4, 339/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2, 9/2-a.
prepozni dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zakonitost sodbe - pravilnost sodbe - zakonitost in pravilnost sodbe - odškodninska odgovornost ZZZS - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna nezmožnost za delo - neupravičena odsotnost z dela - neupravičen izostanek z dela - nepravilno mnenje zdravniške komisije - nepravilno mnenje zdravniških komisij - sklep o prenehanju delovnega razmerja - nezakonita odpoved delovnega razmerja - odškodninska odgovornost za slabo pravdanje
Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP je podana, če kršitev določb pravdnega postopka vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se v tem kontekstu nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje.
Ni podana vzročna zveza med ravnanjem zdravniških komisij ZZZS, ki so ugotovile, da je bil delavec v kritičnem času sposoben za delo, in škodo, ker je bil razveljavljen sklep o prenehanju delovnega razmerja, če je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje, ne da bi ugotavljal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
Resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja delodajalec ne more dokazati, če v času postopka pred njegovimi organi ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, da je delavec neupravičeno izostal z dela. Takšna gotovost ni podana, če je delavec npr. delodajalca opozarjal in obveščal o postopku pred zdravstvenimi organi in če je bila zaradi takšnega postopka dana možnost poznejše pravnomočne ugotovitve upravičene odsotnosti delavca z dela.
Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.