Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - tek roka za vložitev tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ je torej izključevalni oziroma prekluzivni rok, na katerega določbe 83. člena Zakona o sodiščih - ZS ne morejo vplivati.
dogovor o ustanovitvi služnosti – služnost do preklica – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena
Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom (ki smiselno izhaja iz razlogov predmetne sodbe), da se je že prepričalo o nasprotnem.
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
predlog za izredno revizijo – namen revizije – finančni položaj družbe – dopolnilna odločba
Konkretni in z dovolj veliko verjetnostjo izkazani predlog predlagatelja se je namreč nanašal na razkritje točno določene oziroma specificirane zunajbilančne operacije, pri čemer je razkritje tega tveganja in koristi nujno za oceno resničnega in poštenega izkaza finančnega stanja družbe I. d.d. v smislu prvega in drugega odstavka 61. čl. ZGD-1. Pojem finančni položaj družbe zajema namreč tako tveganja kot koristi, ki izhajajo iz določenih zunajbilančnih operacij, pri čemer se s tem pojmom razume predvsem likvidnost in sposobnost družbe, da v doglednem času izpolni obstoječe obveznosti (solventnost). Predlog predlagatelja se je torej nanašal na razkritje takšne konkretne operacije (nakup delnic P d.d. za ceno 19.950.000 EUR), zlasti v smeri zagotovitve ustreznih virov za odkup oziroma v sferi zagotovitve rezervacij za bodoče izgube, kar pa po oceni pritožbenega sodišča zajema tudi razkritje takšne zunajbilančne operacije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
sodno varstvo – denarna terjatev – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti
Tožnica je vtoževala plačilo za delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačane plače za obdobje od leta 2006 do 2007. Ker je tožbeni zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo in ga je treba meritorno presojati.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17/5.
odškodnina – nepremoženjska škoda – premestitev – protipravno ravnanje
Ugotovljeno nezakonito ravnanje tožene stranke v zvezi s premestitvijo tožnice (napačna izbira oblike akta o premestitvi) ni hkrati protipravno ravnanje po splošnih pravilih civilnega prava, ki bi opravičevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela po premestitvi, saj bi škoda nastala tudi v primeru, če bi tožena stranka ravnala v skladu z delovno pravno zakonodajo in izdala odločbo (in ne nalog) o premestitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
V primeru, ko se začne in teče postopek izvršbe po uradni dolžnosti, gre za enostranski izvršilni postopek in v njem ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu. Ker torej v obravnavanem primeru upnika v tem pomenu besede ni, niti ni stranke postopka v prej navedenem pomenu iz 4. tč. 16. čl. ZIZ. Glede na to ni prišlo do kršitve določb postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jo zatrjuje pritožnik.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.