ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.
V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.
Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
spor o pristojnosti - prehodne in končne določbe zpp-d
Iz prehodnih in končnih določb ZPP-D je razvidno, da se določba 2. člena ZPP-D začne uporabljati 1. 1. 2010 (132. člen ZPP-D), do takrat pa se uporabljajo dosedanje določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Ker je po oceni izvedenca medicinske stroke potrebno vsaj enomesečno pridržanje, saj bi v nasprotnem primeru pritožnik lahko povzročil škodo sebi in svojemu premoženju, pri čemer trpi za sladkorno boleznijo, ki je ne obvladuje, ima pa tudi veličavne blodnje ter obstaja nevarnost glede razpolaganja z njegovim premoženjem, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku psihiatrične bolnice za čas enega meseca utemeljeno.
pravica do popravka ali odgovora - pravica do popravka objavljenega obvestila - odgovornost urednika - več odgovornih urednikov - pasivna legitimacija
V primeru, ko ima medij več odgovornih urednikov, vsak od odgovornih urednikov odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZZVZZ člen 2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1, 103, 103/1, 103/1-1, 129, 133, 133/2, 183, 183/2.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povrnitev potnih stroškov
Tožnik je bil na zasebnem potovanju v tujini, kjer se je poškodoval. V tujini je imel zagotovljeno nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, prevoz z letalom v Slovenijo pa ni bil nujen reševalni prevoz v smislu 1. alinee 54. člena POZZ. Iz tega razloga tožnik za ta prevoz ni upravičen do povračila stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kakor hitro ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje argumentirane trditve in dolžnik za te trditve navede dokaze, se šteje, da je ugovor obrazložen.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – dokončanje študija – vrnitev štipendije
Ker v pogodbi o štipendiranju ni določeno, da je potrebno v primeru, ko študij ne bo dokončan v roku, vrniti štipendijo, vrnitveni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
V skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, če so izpolnjeni splošni elementi civilnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
sklep o domiku - varščina - oprostitev plačila varščine
Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.
ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.