• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 28
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL Sodba II Cp 2298/2017
    21.2.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008787
    OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 185.
    odškodninska odgovornost delodajalca - prispevek oškodovanca k nastanku škode - varno delovno okolje - običajna skrbnost - standard povprečno skrbnega človeka - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja
    Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.

    Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
  • 162.
    VSL Sklep I Ip 176/2018
    21.2.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00009668
    ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
    Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.

    Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
  • 163.
    VSL Sklep II Cp 358/2018
    21.2.2018
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00008997
    ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273/2.
    izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vrsta začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - vsebina predloga
    Po določilu 273. člena ZIZ se začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, izvrši z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Denarne kazni je skladno z drugim odstavkom 273. člena ZIZ mogoče izreči zgolj v primeru kršitve začasne odredbe po 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, torej kadar sodišče dolžniku izreče prepoved, da ne sme storiti ničesar, kar bi povzročilo škodo upniku, ter da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Take vrste začasna odredba ni bila predlagana in tudi ne izdana.
  • 164.
    VSL Sodba I Cpg 435/2017
    21.2.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009527
    OZ člen 6, 6/2, 131.
    odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
    Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.

    Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
  • 165.
    VSL Sklep II Cp 2721/2017
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00008538
    ZFPPIPP člen 69, 70, 301, 301/1, 301/2, 301/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
    prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - prerekanje prijavljene terjatve - odločanje o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - objava sklepa o preizkusu terjatev
    Šele z dnem objave sklepa o preizkusu terjatev se lahko prekinjeni pravdni postopek nadaljuje.
  • 166.
    VSL Sklep II Cp 2141/2017
    21.2.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00008608
    SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
    predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
    Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
  • 167.
    VSL Sodba I Cpg 1318/2016
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00009529
    OZ člen 82, 106, 638, 648.
    sodna poravnava - razlaga spornih določb - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - neznatna napaka - odstop po volji naročnika - višina plačila - prihranjeni stroški
    Subjektivno dojemanje tožene stranke glede vsebine sodne poravnave pri njeni razlagi ni pomembno, zato pritožnica ne more doseči uporabe razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ niti s sklicevanjem na to, da se je tudi njen zastopnik kot pravni strokovnjak ob sklepanju poravnave nedvomno zavedal, da je treba s poravnavo popolnoma urediti razmerja med strankama.

    Res je, da tožeča stranka kljub poskusom ni uspela odpraviti napake v zvezi z izdelovanjem varnostnih kopij. A pritožnica spregleda to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sledeč izvedenčevemu mnenju - da je šlo v tem delu le za enega od manjših segmentov pogodbenih obveznosti tožeče stranke, s tem pa za napako v neznatnem delu obveznosti, ki naročnikovega odstopa od pogodbe ne upravičuje (niti ob naknadnem roku).

    Naročnik lahko odstopi od pogodbe o delu zaradi napak izpolnitve, ne da bi prej (neuspešno) zahteval odpravo napak, le v situacijah iz 638. člena OZ. Napake v običajnih lastnostih (lastnosti, ki bi jih glede na specificirano naročilo in poslovne potrebe tožene stranke moral imeti izdelek tožeče stranke po pravilih stroke, pa niso nič drugega kot običajne lastnosti izdelka), pa v ta okvir ne sodijo.

    Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bili razlogi za njen odstop od Pogodbe na strani tožeče stranke, je sodišče prve stopnje njen odstop od Pogodbe pravilno pravno kvalificiralo kot odstop po volji naročnika.

    Trditveno in dokazno breme glede omejitve podjemnikove pravice do polnega plačila je prvenstveno na naročniku.
  • 168.
    VSL Sklep II Cp 2596/2017
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00009653
    ZPP člen 206, 206/1. SPZ člen 70.
    ni predhodno vprašanje - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za delitev solastne stvari - način delitve solastnine
    Ker etažiranje večstanovanjske stavbe v ničemer ne pripomore k določitvi tožničinega deleža na spornem stanovanju, ne gre za predhodno vprašanje.
  • 169.
    VSL Sodba I Cpg 485/2017
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00008548
    OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 7, 7/1.
    prodajna pogodba - ugovor nepravilne izpolnitve - ustreznost dobavljenega blaga - razpravno načelo - garancijski list - ustrezna dokumentacija
    V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.
  • 170.
    VSK Sodba I Cpg 15/2018
    21.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00008457
    SPZ člen 67, 67/5, 115, 116, 116/1, 116/1-1.
    upravljanje poslovne stavbe - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - delitev stroškov v poslovni stavbi - dogovor o ključu delitve - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov
    Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da naziv pogodbe ni odločilen, vendar je pri pogodbi iz 116. člena SPZ v delu, kjer ureja vprašanje stroškov in njihove porazdelitve, bistveno, da jo morajo skleniti vsi etažni lastniki. Gre namreč za posel, ki presega redno upravljanje, saj vnaprej ureja medsebojne pravice in obveznosti etažnik lasntikov do skupnih delov.
  • 171.
    VSL Sklep I Cpg 55/2018
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00008549
    ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1.
    neplačilo sodne takse - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški izvršilnega postopka kot pravdni stroški - domneva umika tožbe
    Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa VL 26224/2017 z dne 26. 4. 2017 se je torej izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi citiranega določila ZIZ v tožbo. Tako so tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, postali del pravdnih stroškov.
  • 172.
    VSL Sklep IV Cp 170/2018
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00009169
    ZPND člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).
  • 173.
    VSL Sklep II Kp 31156/2017
    21.2.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00008659
    KZ-1 člen 228, 228/1.
    poslovna goljufija - preslepitev - konkretizacija zakonskega znaka - odstop od sodne prakse - obljuba plačila - pogodbena obveznost - naročilo storitev - opis kaznivega dejanja - opravljena storitev
    Zgolj obljuba plačila po opravljeni storitvi na zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije.
  • 174.
    VSL Sodba I Cp 2149/2017
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00008498
    URS člen 22. ZPP člen 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    izvedba dokaza z zaslišanjem strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic
    Stranke, ki se na vabilo na zaslišanje ne odzove, k izpovedbi ni dovoljeno siliti.
  • 175.
    VSL Sklep I Cpg 128/2018
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009472
    ZPP člen 139, 139/3, 282, 282/2, 282/3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2.
    novela ZPP-E - pritožbeni postopek - uporaba pravil novele ZPP - sistemska razlaga zakona - vročanje pravnim osebam
    Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.
  • 176.
    VSM Sklep I Ip 102/2018
    21.2.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00010495
    ZIZ člen 226.
    dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - sklep o izreku denarne kazni - izvršilni naslov - ugovor dolžnika
    Po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dolžniku, ki se upira izvršitvi dejanja, ki ga lahko opravi le on, določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, naloži pa mu tudi plačilo denarne kazni. Prvenstveni namen naložene denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo zaradi te kazni izpolnil obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Denarno kazen izreče sodišče v sklepu o izvršbi za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ta sklep je izvršilni naslov za izvršbo po uradni dolžnosti, ki jo začne sodišče, če dolžnik kljub zagroženi kazni ne izpolni obveznosti. Skladno z zahtevo iz 1. točke drugega odstavka 17. člena v zvezi z 19. členom ZIZ pa se na njegovi podlagi lahko dovoli izvršba le, če je sklep o izvršbi postal pravnomočen in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.
  • 177.
    VSL Sklep I Cp 360/2018
    21.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00008654
    ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 182. ZST-1 člen 30.
    nastanek taksne obveznosti - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - drugačna dejanska in pravna podlaga
    Ker je tožnica, ki je zamenjala vrstni red primarnega in podrednega zahtevka, slednjega uveljavljala na drugi dejanski in pravni podlagi, je bilo treba posebej odmeriti sodno takso tudi za ta zahtevek.
  • 178.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1318/2017
    21.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00009812
    OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
    ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
    Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.

    Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
  • 179.
    VSL Sklep I Cp 1736/2017
    21.2.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00009732
    SPZ člen 77, 77/4, 80.
    sodna ureditev meje - nepravdni postopek - predlog za ureditev meje - ureditev meje med sosedi - katastrska meja - zadnja mirna posest - močnejša pravica zadnje mirne posesti - dobra vera posestnika - mejnik
    Za zaključek o zadnji mirni posesti zadošča ugotovitev, da je predlagatelj neovirano užival zemljišče do ograje oz. je bila posest mirna, to je, da sta stanje oba mejaša videla in ga upoštevala.

    Zmotno je stališče, da bi morala biti posest dobroverna, saj se kvalificirana posest ne zahteva.

    Zgolj najdba mejnika ne potrjuje dejstev glede uživanja nepremičnin, zadnje mirne posesti ali poteka meje.

    Potek meje po podatkih katastra ni odločilen, če meja ni dokončno urejena in se ureja v sodnem postopku.
  • 180.
    VSL Sodba II Cp 2231/2017
    21.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00008880
    OZ člen 33, 33/5, 59, 82, 82/1, 82/2, 126, 129, 345.
    sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - šestmesečni prekluzivni rok - zastaralni rok - pogodba v korist tretjega - razlaga pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - pogodbeni pogoj - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe
    Šestmesečni rok za podajo zahteve za sklenitev glavne pogodbe iz petega odstavka 33. člena OZ je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti (in ne za zastaralni rok). V primerih, ko je rok določen kot prekluzivni rok, pa se pravila o zastaranju ne uporabljajo (345. člen OZ).
  • <<
  • <
  • 9
  • od 28
  • >
  • >>