CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
Subjektivno dojemanje tožene stranke glede vsebine sodne poravnave pri njeni razlagi ni pomembno, zato pritožnica ne more doseči uporabe razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ niti s sklicevanjem na to, da se je tudi njen zastopnik kot pravni strokovnjak ob sklepanju poravnave nedvomno zavedal, da je treba s poravnavo popolnoma urediti razmerja med strankama.
Res je, da tožeča stranka kljub poskusom ni uspela odpraviti napake v zvezi z izdelovanjem varnostnih kopij. A pritožnica spregleda to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sledeč izvedenčevemu mnenju - da je šlo v tem delu le za enega od manjših segmentov pogodbenih obveznosti tožeče stranke, s tem pa za napako v neznatnem delu obveznosti, ki naročnikovega odstopa od pogodbe ne upravičuje (niti ob naknadnem roku).
Naročnik lahko odstopi od pogodbe o delu zaradi napak izpolnitve, ne da bi prej (neuspešno) zahteval odpravo napak, le v situacijah iz 638. člena OZ. Napake v običajnih lastnostih (lastnosti, ki bi jih glede na specificirano naročilo in poslovne potrebe tožene stranke moral imeti izdelek tožeče stranke po pravilih stroke, pa niso nič drugega kot običajne lastnosti izdelka), pa v ta okvir ne sodijo.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bili razlogi za njen odstop od Pogodbe na strani tožeče stranke, je sodišče prve stopnje njen odstop od Pogodbe pravilno pravno kvalificiralo kot odstop po volji naročnika.
Trditveno in dokazno breme glede omejitve podjemnikove pravice do polnega plačila je prvenstveno na naročniku.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009651
ZIZ člen 52, 52/1, 64, 64/1, 64/5, 81, 81/3, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/2. SPZ člen 128, 128/1, 130, 136, 137/1, 137/2, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 172, 174, 174/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1, 11/4.
ugovor tretjega - neposestna zastavna pravica na premičninah - pravica, ki preprečuje izvršbo - identifikacija premičnin - stroj - nastanek zastavne pravice - rubež premičnin - vpis zastavne pravice - sprememba lokacije - prenehanje zastavne pravice - prednostna poplačilna pravica - vrstni red poplačila - faza izvršilnega postopka - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravni interes
(Neposestna) zastavna pravica na premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in to ne glede na čas nastanka te pravice.
Obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja.
Ali je bila zarubljena premičnina, na kateri ima zastavni upnik prednostno poplačilno pravico, in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja, bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine.
zaslišanje stranke - zaslišanje priče - trditveno breme - relevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je izvedbo obeh dokazov z zaslišanjem zakonitega zastopnika in priče S. zavrnilo, saj je tožeča stranka dokazala, da je storitev res opravila. Po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu je bilo sedaj na toženi stranki, da zatrjuje in dokaže, da dokazi tožeče stranke ne izkazujejo tega in predloži dokaze, ki bi njene trditve potrdili.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011052
ZDR člen 33, 43, 184.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 19, 25.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/1, 153/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek - padec z višine - nevarna dejavnost - premoženjska škoda
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali zamenjave oziroma, ni odklonil dela. Ravnal je neskrbno. Zato je k nastali škodi prispeval do višine 10 %.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage za uveljavljanje svoje terjatve po računu, dolžnik pa je po oceni pritožbenega sodišča s trditvijo, da v svojih poslovnih knjigah nima knjižene omenjene verodostojne listine (temveč druge listine), na podlagi katere upnik vlaga predlog za izvršbo, kakor tudi s trditvijo, da se bo lahko do upnikovega zahtevka opredelil šele tedaj, ko bo upnik dopolnil svoj zahtevek na način, da bo predložil verodostojno listino, ne priznava niti ne zanika obstoja temelja za nastanek terjatve (dolžnik je priznal le poslovno sodelovanje z upnikom). Trditev o tem, da dolžnik nima verodostojne listine vknjižene v svojih poslovnih knjigah je namreč potrebno razumeti kot (ne)prejem in (ne)seznanitev listin, ki so podlaga za izvršbo oziroma kot izjavo nevednosti, ki v konkretnem primeru zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
upravljanje poslovne stavbe - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - delitev stroškov v poslovni stavbi - dogovor o ključu delitve - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov
Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da naziv pogodbe ni odločilen, vendar je pri pogodbi iz 116. člena SPZ v delu, kjer ureja vprašanje stroškov in njihove porazdelitve, bistveno, da jo morajo skleniti vsi etažni lastniki. Gre namreč za posel, ki presega redno upravljanje, saj vnaprej ureja medsebojne pravice in obveznosti etažnik lasntikov do skupnih delov.
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da sta kljub spremembi tožbe pravna in dejanska podlaga zahtevka ostali isti. Tako bi bilo veliko bolj neekonomično, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009169
ZPND člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).
ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.
Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - posestnikovi ugovori - pravica do posesti - pravni naslov za posest
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. 363/9 k.o. ..., ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo na naslovu B., da toženka zaseda v izreku sodbe navedene dele te nepremičnine in da ne izkazuje nobenega pravnega naslova, ki bi ji dajal pravico do te posesti (drugi odstavek 92. člena in 93. člen SPZ). Glede na to je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu zahtevku tožnice (prvi odstavek 92. člena SPZ)
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ZADRUGE
VSL00009316
ZZad člen 67, 67/1. OZ člen 218. ZPP člen 324, 324/3.
premoženje bivših kreditnih zadrug - denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - plačilo zapadlih kuponov - upravna odločba - pravni temelj - pravica iz vrednostnega papirja - prenos vrednostnega papirja - procesno pobotanje
V skladu s 67. členom ZZad in na podlagi odločbe Upravne enote z dne 7. 3. 2006 sta bili v postopku denacionalizacije banka D. d. d. (kot pravna naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke) in Kapitalska zadruga z. b. o. (kot pravna naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije), vsaka do 1/2, upravičenki do odškodnine v obliki obveznic, med drugim tudi za objekt, sedaj stoječ na parceli št. ... Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bila na podlagi prvega odstavka 67. člena ZZad in na podlagi navedene upravne odločbe upravičenka iz denacionalizacije tožena stranka, in ne tožeča stranka. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011 toženi stranki naložilo izročitev obveznic ter zapadli del glavnice skupaj z že zapadlimi obrestmi na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij po pripojitvi, sklenjeni med tožečo in toženo stranko, v zvezi s sklepi 7. občnega zbora Zveze HKS z dne 24. 3. 1998. Na tej podlagi je torej sklenilo, da je dolžna tožena stranka premoženje v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011, prenesti na tisto območno enoto, kjer se premoženje nahaja. Utemeljene so zato tudi pritožbene navedbe, da je bilo v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, VIII Pg 1013/2011, razsojeno, da se premoženje na tožečo stranko prenese na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi določb o neopravičeni pridobitvi. Tožena stranka torej obveznic, kot odškodnine za podržavljeno premoženje, ni prejela neopravičeno ali brez pravnega temelja.
Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja je vezano na predložitev papirja, zato prenos vrednostnega papirja zajema tako spremembo upravičenosti do papirja, kot tudi spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja.
Procesno pobotanje je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka zgolj v obrambne namene, zato sodišče odloča o v pobot uveljavljeni terjatvi samo v primeru, če prej ugotovi obstoj tožnikove terjatve.
določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalov
Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo.
Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.
plačilo sodne takse za tožbo - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - izbrisna tožba
Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno navedlo, da je potrebno vmesni ugotovitveni (ničnostni) zahtevek zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do denarnega zahtevka in do izbrisne tožbe. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za kumulacijo tožbenih zahtevkov in da je treba določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka, oziroma da je treba v situaciji, ko je denarni tožbeni zahtevek kumuliran z izbrisno tožbo, diferencirati vrednost vsakega posameznega zahtevka.