pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obveznost izvršiti delo - pravica do izvedbe predlaganih dokazov
Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor neizčrpanje dokaznih predlogov spada, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.
OZ člen 347, 347/1, 360.. ZZVZZ člen 28, 29, 78a, 84.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače - samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost - zastaranje
Sodna praksa se je v podobnih primerih, ko gre za nadomestila plač, že izrekla, da te terjatve zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
Tožniku ni bila priznana pravica do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela. Iz izreka sporne odločbe namreč izrecno izhaja, da se ta pravica zadrži. Te pravice tožnik glede na 78.a člen ZZVZZ, preden je poravnal prispevke, niti ni mogel uveljavljati. Iz te določbe namreč izrecno izhaja, da dokler ne poravna obveznosti glede plačevanja prispevkov, lahko uveljavlja na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. Ker torej tožnik vse do plačila prispevkov glede na navedeno določbo ni mogel uveljavljati pravice do nadomestila, niti mu ta z že omenjeno odločbo ni bila priznana, je zastaranje začelo teči šele tedaj, ko je tožnik izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje, da je lahko uspešno pri tožencu uveljavljal pravico do plačila nadomestila. Ker so bili prispevki plačani 28. 6. 2016, je torej zastaranje začelo teči šele z omenjenim dnem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008707
KZ-1 člen 224.. ZKP člen 352, 352/1, 393.
zasebna tožba - zahteva upravičenega tožilca - svaštvo - zavrženje obtožnega akta
Svaštvo je podano v času trajanja zakonske zveze oziroma smiselno enako tudi v času trajanja drugih z zakonsko zvezo izenačenih skupnosti (zunajzakonska skupnost, partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza). Stopnje (kolena) svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu. Očim in pastorek sta torej v razmerju svaštva v prvem kolenu. Ugotovljeno bližnje razmerje med obdolžencem in oškodovancem se v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izkaže za ključno z vidika ugotavljanja upravičenega tožilca. V skladu z določbo 224. člena KZ-1 se namreč tovrstna kazniva dejanja v primeru, če so storjena tudi zoper sorodnika po svaštvu do drugega kolena, preganjajo na zasebno tožbo.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - opravljanje odvetniških storitev - odmera odvetniških stroškov - dela prosti dnevi - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči
Odvetnik je storitev opravil ob dela prostem dnevu, ko je bil državni praznik, zato se točkovna vrednost storitve zviša za 50 %.
nedopustnost izvršbe - preživnina za polnoletnega otroka - center za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Prenehanje izvršilnega naslova po polnoletnosti otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ob doseženi polnoletnosti ni avtomatična. Če so sporna dejstva glede preživninske obveznosti starša do otroka, gre za opozicijski ugovorni razlog, v katerem je tožba za nedopustnost izvršbe dopustna.
Predlagana začasna odredba, kot jo je podal tožnik (torej zadržanje učinkovanja sklepa tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ni primerna glede na dejstvo, da je sklep tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že pričel učinkovati. Ker je ta sklep že pričel učinkovati, z začasno odredbo ni mogoče več zahtevati zadržanja njenega učinkovanja.
oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila - odlog ali obročno plačilo taks - likvidnostno stanje stranke - premoženjsko stanje stranke
S takojšnjim plačilom takse bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik, zato je utemeljen odlog plačila sodne takse.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZIZ člen 21, 21/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca
Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca (med drugim) obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma, bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V okviru tega mora delavec delodajalca obveščati tudi o razlogih za svojo odsotnost z dela. Navedene obveznosti po prvem odstavku 36. člena ZDR-1, ki je sicer res obveznost samega delavca, pa ni mogoče razlagati tako strogo, da ne bi mogla tudi katera druga oseba po delavčevem (izrecnem ali konkludentnem) pooblastilu obvestiti delodajalca o razlogih za odsotnost delavca. Bistveno je namreč, da je delodajalec z razlogi za delavčevo odsotnost seznanjen, da lahko prilagodi organizacijo delovnega procesa, in ne, kdo je tisti, ki delodajalca o tem obvesti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je v njegovem imenu njegova žena toženi stranki posredovala dve elektronski sporočili, iz katerih jasno izhajajo razlogi za tožnikovo odsotnost, toženo stranko obvestila o razlogih za tožnikovo odsotnost v spornem času.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011401
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 10.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - modifikacija obtožnega akta
Gojenje konoplje v prirejenem prostoru, za ureditev katerega je potreben denarni vložek, ki je nedvomno veliko večji kot 20,00 EUR za nakup etanola, kar bi naj predstavljalo oviro, da obdolženec že iz prve žetve konoplje ni izdelal olja oziroma smole, ampak je pridelek posušil, posušene vršičke konoplje pa hranil v steklenih kozarcih v spalnici v sefu, že samo po sebi dokazuje, da je šlo za obdolženčevo ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, za kar ni imel dovoljenja pristojnega ministrstva v smislu 10. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD), tedaj konopljo prideloval neupravičeno. Število 12-ih rastlin konoplje, katerih posušeni rastlinski material predstavlja 51,15 grama (list. št. 48 spisa), ob dopolnilni okoliščini, ko konoplje ni gojil prvič, ampak v času, ko je imel v posesti še 127,32 gramov posušene konoplje iz prve žetve, po oceni pritožbenega sodišča presega količino, ki bi kazala zgolj za domačo rabo, to je individualno porabo v nekaj dneh.
Količina prepovedane droge konoplje za lastno uporabo v Republiki Sloveniji ni zakonsko regulirana, jo je pa izoblikovala sodna praksa.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi oceno tožničine invalidnosti postavilo komisijo. Izrecno ji je bilo naloženo, da izvedensko mnenje poda med drugim tudi po proučitvi dokumentacije s klinike, ki jo pridobi sama. Pisno izvedensko mnenje je podala tudi na podlagi te, dodatno zbrane dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zato komisiji v zvezi z izdelavo obravnavanega mnenja utemeljeno priznalo tudi nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo, in da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Tožeča stranka po končanem šolanju ni izpolnila svoje obveznosti ponuditi ustrezno zaposlitev tožencu, zato mu ne more očitati, da ponujene zaposlitve ni sprejel in od njega posledično zahtevati vračilo štipendije in stroškov izobraževanja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožnika trajno premestila z delovnega mesta sekretar na delovno mesto višji svetovalec, ki se opravlja v nazivu nižje stopnje in sicer svetovalec, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 147. člena ZJU. Po tej določbi je mogoče uradnika trajno premestiti le na uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje, razen če je premestitev izvedena iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, to pa ni razlog, ki ga je tožena stranka navedla v sklepu o premestitvi (1. in 2. točka 1. odstavka 147. člena ZJU). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik ni bil trajno premeščen iz razloga nesposobnosti in tudi ne iz poslovnega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je premestitev tožnika nezakonita.
Pritrditi je pritožbi, ko graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem z ocenjevanjem izpovedb oškodovanca, ne pa v enaki meri tudi s kritično oceno zagovora obdolženca in vseh ostalih izvedenih dokazov.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1.
dodatek za nego otroka
Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanju življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno. V obravnavanem primeru sta obe zdravniški komisiji in sicer zdravniška komisija prve in druge stopnje bili mnenja, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, točka 21, priloge 1 (seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj). Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1.
ZPIZ-2 člen 133, 158, 159.. ZPIZ-1 člen 228.. ZDavP-2 člen 93, 93/4, 94.
starostna pokojnina - sorazmerni del - samostojni podjetnik - davki in prispevki - zavarovalna doba
Skladno s 133. členom ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Kot to izhaja iz ugotovitve tožene stranke, tožnik nima dovolj zavarovalne dobe (skupna zavarovalna doba, tako dopolnjena v Republiki Avstriji kot tudi Republiki Sloveniji namreč znaša 29 let in 14 dni). Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev, določenih v 27. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, saj nima dovolj dopolnjene pokojninske dobe, je tožena stranka njegovo zahtevo za priznanje omenjene pravice z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila.