ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo, in da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
ZUP člen 139, 139/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 38, 38/1, 38/1-1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
V zvezi s presojo napotitve tožene stranke na zdravljenje v tujino tožnice na določeno ustanovo v tujino je tožena stranka pred napotitvijo tožnice pridobila strokovno mnenje in tako ravnala v skladu z določili POZZ in ZZVZZ glede izvrševanja pravice do zdravljenja v tujini. Pridobila je mnenje izvajalcev na terciarni ravni, ki razpolagajo z ustreznim znanjem. Toženec tožnice v predsodnem postopku res ni zaslišal, niti je ni posebej pregledal, saj za to ni bilo nobenega razloga, ker je šlo za realizacijo priznane pravice do zdravljenja v tujini in v zvezi s tem za medicinsko strokovna vprašanja glede napotitve tožnice v tujino in zgolj zaradi tega, ker tožnica ni bila zaslišana izpodbijani odločbi nista nezakoniti.
razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje poneverbe
Navedbe pritožbe dejansko kažejo na nepopolno, če ne že tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bi moralo natančno in določno ugotoviti, kdaj in na podlagi katerega pravnega akta je bil obdolženi zaposlen v družbi P.d. d.o.o., za katero časovno obdobje, kakšne zadolžitve je imel in kakšen je bil dogovor glede njegovega plačila, zlasti kakšno plačilo bi moral prejeti, kdaj in na kakšen način ter v kakšni višini ter glede na to, da zatrjuje, da ni dobil nič plačanega, oceniti, ali si je dejansko protipravno prilastil denar, kot se mu to očita z obtožbo, in to v svojstvu, ki je navedeno v obtožbi.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - diskrecijska pravica sodišča
Sodišče ni obligirano ugoditi prošnji za izbris sodbe iz kazenske evidence, saj gre za diskrecijsko pravico sodišča. Slednje pri odločanju o obsojenčevi prošnji ugotavlja, ali je podana ena ali več takšnih okoliščin, ki pri individualnem obsojencu opravičujejo zaključek, da si izbris zasluži v krajšem času, kot je predviden za zakonsko rehabilitacijo.
Objava na odprtem delu FB profila, kljub temu, da je javna, ne pomeni, da jo tudi dejansko vpogleda vsakdo, ki je aktiven na družbenem omrežju, temveč le osebe, ki jih ta FB profil zanima. Zgolj možnost, da bi lahko izjavo videl vsak uporabnik družbenega omrežja v Sloveniji, ne zadošča, saj tožeča stranka niti ne trdi, da je bil FB profil, na katerem je bila sporna objava, zanimiv za širok krog ljudi v Sloveniji. Kljub izrecnemu pozivu tožeča stranka sodišču ni dostavila seznama strank, ki naj bi sporno izjavo dejansko videle. V naravi družbenega omrežja je, da objave na njem niso objektivne, gre za mnenja in stališča imetnika profila. Sporna izjava je v okviru zahtevanih standardov izražanja na družbenih omrežjih (ni na prvi pogled žaljiva in zaničevalna). Vse našteto po mnenju pritožbenega sodišča ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni, da konkretne okoliščine zadeve ne opravičujejo odškodnine po 183. členu OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020487
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/5, 53, 53/3, 87. ZKP člen 359, 359/2.
postopek za združitev kazni - neprava obnova postopka - izrek enotne kazni - denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - ustavitev postopka
V sodbi, izdani v postopku neprave obnove, ni bilo navedeno kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor.
Obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe ni primeren. Z njim tožnica z namenom zaščite svojih pravic, prekomerno posega v pravice drugih t.j. tožene stranke, da do pravnomočne odločitve v tem sporu ne izbere in ne imenuje kandidatov, ki so se na razpis njen za prosto delovno mesto tajnik članice prijavili, prav tako pa ji prepoveduje tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto s katerimkoli kandidatom, razen s tožnico. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, Statut tožene stranke v 53. členu določa, da je tajnik članice imenovan za mandatno dobo 4 let in da je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Tako je tožnica na to delovno mesto lahko ponovno izbrana in imenovana, vendar je tožena stranka ni dolžna imenovati. S predlagano začasno odredbo zato ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve, tudi če bi ta verjetno obstajala.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZIZ člen 21, 21/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca
Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca (med drugim) obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma, bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V okviru tega mora delavec delodajalca obveščati tudi o razlogih za svojo odsotnost z dela. Navedene obveznosti po prvem odstavku 36. člena ZDR-1, ki je sicer res obveznost samega delavca, pa ni mogoče razlagati tako strogo, da ne bi mogla tudi katera druga oseba po delavčevem (izrecnem ali konkludentnem) pooblastilu obvestiti delodajalca o razlogih za odsotnost delavca. Bistveno je namreč, da je delodajalec z razlogi za delavčevo odsotnost seznanjen, da lahko prilagodi organizacijo delovnega procesa, in ne, kdo je tisti, ki delodajalca o tem obvesti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je v njegovem imenu njegova žena toženi stranki posredovala dve elektronski sporočili, iz katerih jasno izhajajo razlogi za tožnikovo odsotnost, toženo stranko obvestila o razlogih za tožnikovo odsotnost v spornem času.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - subjektivni razlogi - dejansko stanje - pravnomočna obsodilna sodba
Iz pritožbe ni mogoče razbrati, da bi obsojenec zatrjeval, da obveznosti ni bil zmožen poravnati, vsled česar pritožba neutemeljeno graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, v okviru katerega sodišče prve stopnje ugotavlja nasprotno. Pritožbeno pogojevanje, da bo naloženo obveznost izpolnil v primeru, če bo pritožbeno sodišče raziskalo dejansko stanje glede kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, in to v smeri, kot jo predlaga v pritožbi, je nesprejemljivo. Pravnomočna sodba veže tako obsojenca, kakor pritožbeno sodišče in zato v njej ugotovljeno dejansko stanje ne more biti predmet ponovne obravnave.
razpravno načelo - grajanje dokazne ocene - ocena izpovedi priče - obdobje izdajanja računov - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe
Pričevanju te osebe ni sledilo zaradi nasprotujočih informacij, ki jih je dala. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotje v tem, da je priča po eni strani trdila, da je tožena stranka plačala vsa opravljena dela, nato pa je izpovedala, da je imela tožena stranka proti koncu pogodbenega sodelovanja določene finančne težave in da ne ve, kako natančno so potekala plačila opravljenih del ter da ni seznanjena s tem, kaj je bilo plačano in kaj ne.
Zahtevek tožeče stranke ni neutemeljen že zato, ker tožeča stranka ni računov izdajala mesečno, temveč za več mesecev hkrati po opravljenih delih. Tožena stranka ne trdi, da bi bilo pravočasno izdajanje računov bistvena sestavina pogodbe. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Zato je ob upoštevanju navedenih določil tožeča stranka smela račune izdati tudi kasneje, ne da bi to kakorkoli vplivalo na utemeljenost plačil za opravljena dela.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi oceno tožničine invalidnosti postavilo komisijo. Izrecno ji je bilo naloženo, da izvedensko mnenje poda med drugim tudi po proučitvi dokumentacije s klinike, ki jo pridobi sama. Pisno izvedensko mnenje je podala tudi na podlagi te, dodatno zbrane dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zato komisiji v zvezi z izdelavo obravnavanega mnenja utemeljeno priznalo tudi nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00008565
ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8., 458., 458/1.. ZVO-1 člen 149., 149/1.. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 52.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - plačilo komunalnih storitev - občinski odlok - domneva - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - število uporabnikov stanovanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba
Ne gre za račune, ki naj bi bili izdani na podlagi ponarejenih podatkov, ampak za račune, izdane na podlagi domneve, ki je v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki predvidena za primer, ko izvajalec ne more na podlagi podatkov uporabnika oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določiti kriterijev za obračun svojih storitev. Tožena stranka bi se uporabi te domneve lahko izognila tako, da bi sporočila izvajalcu komunalnih storitev podatek o tem, koliko oseb v posameznem njenem stanovanju živi in storitve uporablja.
oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila - odlog ali obročno plačilo taks - likvidnostno stanje stranke - premoženjsko stanje stranke
S takojšnjim plačilom takse bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik, zato je utemeljen odlog plačila sodne takse.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožnika trajno premestila z delovnega mesta sekretar na delovno mesto višji svetovalec, ki se opravlja v nazivu nižje stopnje in sicer svetovalec, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 147. člena ZJU. Po tej določbi je mogoče uradnika trajno premestiti le na uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje, razen če je premestitev izvedena iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, to pa ni razlog, ki ga je tožena stranka navedla v sklepu o premestitvi (1. in 2. točka 1. odstavka 147. člena ZJU). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik ni bil trajno premeščen iz razloga nesposobnosti in tudi ne iz poslovnega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je premestitev tožnika nezakonita.
Pritrditi je pritožbi, ko graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem z ocenjevanjem izpovedb oškodovanca, ne pa v enaki meri tudi s kritično oceno zagovora obdolženca in vseh ostalih izvedenih dokazov.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1.
dodatek za nego otroka
Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanju življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno. V obravnavanem primeru sta obe zdravniški komisiji in sicer zdravniška komisija prve in druge stopnje bili mnenja, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, točka 21, priloge 1 (seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj). Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1.
Tožeča stranka po končanem šolanju ni izpolnila svoje obveznosti ponuditi ustrezno zaposlitev tožencu, zato mu ne more očitati, da ponujene zaposlitve ni sprejel in od njega posledično zahtevati vračilo štipendije in stroškov izobraževanja.
iztek veljavnosti pogodbe - pooblaščenec po zaposlitvi - naročanje blaga - opravljanje dela - nepodpisane dobavnice - praksa, vzpostavljena med strankama
Določilo 80. člena OZ v primerjavi s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 razširja krog oseb, ki lahko veljavno izjavljajo voljo v imenu gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da sta bila P. S. in A. P. zaposlena pri toženi stranki in da je bilo naročanje blaga za obravnavana gostinska lokala povezano z njunim delom, pravilno štelo, da sta za toženo stranko pravno veljavno naročala blago. Za uporabo 80. člena OZ ni pomembno, ali je zaposlitev formalna ali neformalna ("na napotnico"), temveč okoliščina, da za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika nekdo opravlja tako delo, kot ga predvideva 80. člen OZ.
Pravdni stranki sta poslovali tudi tako, da dobavnic nista podpisovali in/ali žigosali. To pa, ob upoštevanju 12. člena OZ, po katerem se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama, in okoliščine, da je bilo blago dejansko dobavljeno, na presojo utemeljenosti zahtevka ne more vplivati.
Pogodba o zaposlitvi med drugim določa, da v kolikor pripadnik predčasno, pred iztekom 10 let prekine ali enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, ali ne opravi uspešno osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja, ali če se mu v tem času odpove delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani, je dolžan posebno denarno nagrado v celoti vrniti v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tožencu je prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičene odsotnosti po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, zato je dolžan povrniti tožeči stranki prejeto nagrado ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev.