ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.. ZPP člen 319.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalni pravni naslednik
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika, zato jo pravnomočna sodba veže.
pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev takse - časovna veljavnost procesnega zakona - vrnitev takse - sprememba zakonodaje
ZST-1 glede organa, ki je pristojen odločati o vrnitvi že plačane sodne takse, v prehodnih določbah nič ne določa. V takšnem primeru, in ker gre za vprašanje procesne narave, velja, da sodišče uporabi procesne določbe tistega zakona, ki je veljaven v času izdaje odločbe sodišča, v konkretni zadevi je to ZST-1. Iz njega pa izhaja, da o vrnitvi takse odloča sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji (prim. prvi odstavek 37. člena ZST-1). To je tudi najbolj logično, saj so potrebni podatki za odločanje znani sodišču.
Res je sicer, na kar opozarja pritožnica, da obtoženec doslej še ni bil predkaznovan, kar pa še ne pomeni, da neogibnost pripora ne more biti podana. To okoliščino je namreč potrebno presojati ne samo upoštevaje subjektivne okoliščine na strani obtoženca, temveč tudi objektivne, ugotovljene v dosedanjih fazah postopka. Upoštevaje količino 1144 sadik, ki naj bi jih obtoženec vzgajal in dejstvo, da je bilo 4068 g konoplje že pripravljeno za uporabo, je jasno, da se je obdolženec nameraval s tem ukvarjati v daljšem časovnem obdobju.
ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 431, 431/1, 431/1-2.. ZN člen 64.
prehod terjatve na novega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - vstop novega upnika v izvršilni postopek - pogodba o prenosu terjatve - po zakonu overjena zasebna listina - overjen podpis
Za dokaz o prenosu terjatve po 24. členu ZIZ je bistveno, da je overjen podpis zavezanca - odstopnika, na kar nakazuje tudi primerjava z določbo 431. člena ZPP, ki med drugim kot verodostojno listino označuje tudi tiste zasebne listine, na katerih je overjen podpis zavezanca.
sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve (in jih tudi izkazati), iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za takojšnjo plačilo celotne sodne takse, in to navkljub temu, da podatki iz njenih računovodskih listin izkazujejo drugače. Pojasniti bi torej morala, svoje računovodske podatke, česar sodišče samo ni dolžno, pa tudi ne more storiti, saj pogojev, v katerih taksni zavezanec posluje in njenega premoženjskega ter finančnega stanja tudi ne more poznati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/2.
odmera nagrade za izvedensko delo - pisno mnenje - ustno podajanje izvedenskega mnenja - predlog za odmero nagrade
Prvo sodišče je odmerilo zgolj nagrado za ustno podajanje mnenja, ne pa tudi nagrade za priprave na ustno podajanje mnenja, čeprav je izvedenec s tem, ko je uveljavljal nagrado po 52. členu Pravilnika, smiselno zahteval tudi odmero nagrade na podlagi prvega odstavka 52. člena Pravilnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00008742
SZ člen 30, 31, 31/1. OZ člen 355. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - večinsko soglasje etažnih lastnikov - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi - zastaranje terjatve upravnika - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokaza - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke pravilno zavrnilo, ker je pravilno ugotovilo, da gre pri spornem vprašanju števila posameznih enot v stavbi za pravno vprašanje.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - očitna pomota - nesporna dejstva - identiteta pravdne stranke
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da identiteta tožeče stranke ni sporna in gre za očitno pomoto v imenu (firmi) tožeče stranke, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje. Tako očitno pomoto pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom.
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT člen 32, 32/1, 36. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21/1, 21/2.
odmera stroškov postopka - načelo uspeha v pravdi - odmera pritožbenih stroškov - redna brezplačna pravna pomoč - napačna odmera - izplačilo nagrade iz državnega proračuna - veljavna odvetniška tarifa - začetek postopka
Prvostopenjsko sodišče je pri odmeri stroškov postopka upoštevalo dve različni tarifi, in sicer je stroške prvega toženca iz prvega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT, stroške drugega pritožbenega postopka pa na podlagi odvetniške tarife (OT), ki velja od 10. 1. 2015. Nasprotno je tožnikove stroške drugega pritožbenega postopka odmerilo na podlagi odvetniške tarife po ZOdvT. Sodišče prve stopnje je neupravičeno razlikovalo med pravdnima strankama in jima je odmerilo stroške na različnih pravnih podlagah.
Sodišče prve stopnje mora pri odmeri stroškov pritožbenega postopka upoštevati, da je bil prvi toženec upravičen do redne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe, upoštevaje 36. člen ZOdvT.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 457, 457/3, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Kršitev prekluzijskih pravil predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009076
OZ člen 15, 16, 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
podjemna pogodba - ustna pogodba - soglasje volj - nebistvena sestavina pogodbe - cena - spor majhne vrednosti - nesporazum - kdaj je pogodba sklenjena - protispisnost - določitev plačila in izplačilo
Za veljavno sklenitev pogodbe ne zadošča le soglasje o bistvenih sestavinah, temveč mora biti doseženo soglasje o vseh sestavinah ponudbe, torej tudi tistih nebistvenih sestavinah, ki so v ponudbi izražene.
odklonitveni razlog - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali dokazi - delovna diagnoza - napačna diagnoza - izvedensko mnenje
Odklonitveni razlogi iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP kot del uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/5, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4. ZPP člen 108, 108/1, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Predlog tožeče stranke za taksno oprostitev je ostal nepopoln, ker ni vseboval podpisa oziroma soglasja polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njihovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Posledično sodišče ni moglo celostno ugotoviti premoženjskega stanja tožeče stranke in njenih družinskih članov, saj je lahko pridobilo podatke le za tožnika, ne pa tudi za ostale družinske člane. Odločitev sodišča, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže, je zato pravilna.
ugovor zoper plačilni nalog - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
S pavšalnimi trditvami o možnem poslabšanju finančne kondicije dolžnika po pogojnem odpustu, stroški prehrane, oblačil, čistil, zdravila beli recept, pritožba ne more uspešno izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks z dne 14. 6. 2017 ni zatrjeval bistveno spremenjenih razmer kot v predlogu, o katerem je bilo odločeno s sklepom z dne 19. 1. 2017, ki je postal pravnomočen dne 24. 5. 2017, saj pritožba ne konkretizira, kaj od tega naj bi bile spremenjene razmere, niti ne zatrjuje, da bi bile te okoliščine v predlogu z dne 14. 6. 2017 zatrjevane.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00009023
ZCes-1 člen 30, 30/8, 31, 31/2. ZPrCP člen 74, 74/9. ZP-1 člen 68, 68/1.
načelo materialne resnice - dokazna ocena vseh dokazov - osna obremenitev vozil na javnih cestah - največja dovoljena masa vozila
V primeru namreč, ko sodišče v hitrem postopku o prekršku dopolnjuje dokazni postopek po pravilih rednega postopka, je zavezano (prvi odstavek člena 68 ZP-1) enako skrbno raziskati tako dejstva in okoliščine, ki storilca obremenjujejo, kot tudi tista, ki so mu v korist. To pomeni, da mora ravnati v skladu z načelom materialne resnice. Dokazna ocena slehernega dokaza, ki se izvaja v postopku o prekršku, mora biti namreč napolnjena z vsebino, torej s pogledom in ovrednotenjem konkretnega dokaza s strani sodišča, torej z obrazložitvijo, zakaj je izpoved določene priče (ne)verodostojna, ne zadostuje pa le zapis, da sodišče v izpoved določene priče ne dvomi, kot to izhaja iz dokazne ocene prvega sodišča.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila pri mizi ter mu nato, ko se je prav zaradi tega odločil oditi, sledila pred hotel in tam s takim ravnanjem nadaljevala. Tožnik je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca (sporna izjava ter kasnejše ponavljanje dela te izjave, ki že sam zase predstavlja nedopustno grožnjo). Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da tudi če bi izrekel navedene besede, to glede na vse okoliščine primera ne bi utemeljevalo izredne odpovedi kot skrajnega ukrepa delodajalca, saj ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine primera od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje (vsaj do izteka odpovednega roka).
ZUP-UPB2 člen 66, 67.. ZUPJS člen 3, 10, 35, 35/2, 40, 51.. ZSVarPre člen 1a, 39.
denarna socialna pomoč - predsodni postopek - nepopolna vloga - podpis vloge
Čeprav je eden od družinskih članov tudi zakonec (10. členu ZUPJS) in se ga le izjemoma ne upošteva med družinske člane, med drugim tudi, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze (11. členu ZUPJS), formalne popolnosti zahteve za dodelitev denarne socialne pomoči, ni mogoče pogojevati s podpisom zakonca, še zlasti če zaradi dejanskega razpada življenjske skupnosti, ta vloge ne želi podpisati.
Torej je bila tožnikova zahteva, četudi je ni podpisala njegova žena in čeprav ni predložil dokazil o njenih dohodkih, popolna in posledično v predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržena na podlagi 67. člena ZUP, ne da bi bila vsebinsko obravnavana.
ZPIZ-2 člen 133, 158, 159.. ZPIZ-1 člen 228.. ZDavP-2 člen 93, 93/4, 94.
starostna pokojnina - sorazmerni del - samostojni podjetnik - davki in prispevki - zavarovalna doba
Skladno s 133. členom ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Kot to izhaja iz ugotovitve tožene stranke, tožnik nima dovolj zavarovalne dobe (skupna zavarovalna doba, tako dopolnjena v Republiki Avstriji kot tudi Republiki Sloveniji namreč znaša 29 let in 14 dni). Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev, določenih v 27. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, saj nima dovolj dopolnjene pokojninske dobe, je tožena stranka njegovo zahtevo za priznanje omenjene pravice z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009118
OZ člen 349, 427, 427/1, 427/3. ZFPPIPP člen 123, 123/3, 123/3-2, 249, 298, 298/5, 300, 300/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 212, 285. URS člen 22.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - vsebina pogodbe - veljavnost pogodbe - zastaranje terjatve - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - podpis računovodje - pretrganje zastaranja terjatve - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - domneva, da je upnik dal privolitev - sprejem izpolnitve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - rubež in prenos terjatve v izterjavo - prenos terjatve namesto plačila - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - manjkajoče trditve - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - ex lege pobot
Podpisan IOP obrazec s strani računovodkinje ne predstavlja izjave volje.
S podpisom IOP obrazca s strani računovodkinje, ni prišlo do pretrganja zastaranja terjatve.
Glede na to, da upnik tožeče stranke H. d. o. o. ločitvene pravice v stečajnem postopku ni prijavil, je ta na podlagi določila petega odstavka 298. člena ZFPPIPP prenehala. Iz tega sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tej pravdi.
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožena stranka kot upnik tožeče stranke napotena na pravdo, vendar tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ni vložila. Zato je njena terjatev na podlagi določila četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je prišlo na podlagi 261. člena ZFPPIPP do ex lege pobota ob začetku stečajnega postopka.
Pri odločanju o ugovoru sodišče prve stopnje ne sme upoštevati tistih novih dejstev, ki jih v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upnik navede šele po izdanem sklepu o začasni odredbi.
Konkretizacija posameznih pravotvornih dejstev je stvar pravdnih strank. Izven okvirov tega določila pa mora sodišče prve stopnje skladno z določilom 285.člena ZPP postopati le takrat kadar manjkajo posamezne navedbe o odločilnih pravnih dejstvih, ne pa takrat, kadar manjka cel sklop navedb, ki pa bi, če bi jih ena stranka zatrjevala, morda utegnil pripeljati do drugačne odločitve. S takim postopanjem pa bi sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic strank pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS.