Tožnikov pravni prednik, niti tožnik, pa nikoli nista imela na predmetnem zemljišču pravice uporabe, še manj lastninske pravice, tega tožnik tudi ni trdil v tem pravdnem postopku, predmetna nepremičnina pa očitno tudi ni bila lastninjena po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov pravni prednik na spornem zemljišču, ki je bilo v družbeni lasti, ni mogel pridobiti nobenih stvarnih pravic na podlagi predpisov o gradnji na tujem svetu in da tudi zatrjevan namen gradnje in uporaba gradnje tega ne morejo spremeniti.
kolizija interesov - prokurist - družbenik - bodoča potencialna škoda
Novela ZGD-1D je z namenom odprave nasprotja interesov za 38. členom dodala 38.a člen, ki (je) določa(l), da lahko poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, sklene le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, če družba nadzornega sveta ali upravnega odbora nima, pa mora dati soglasje skupščina (prvi odstavek 38.a člena ZGD-1D). To naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskih koristim. Novela ZGD-1G je določbo 38.a člena ZGD-1 nekoliko spremenila. Osrednja sprememba se nanaša pravzaprav le na to, da zakon po novem (v prvem do tretjem odstavku 38.a člena) postavlja nekakšno abstraktno dolžnost zvestobe družbi. Gre za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočila, da se pravno obvladajo tisti konflikti v družbi, katerih razrešitev vnaprej z zakonom ni predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev upnika na pravdo - položaj stranke v postopku - zahteva za ločitev zapuščine
Sklep o dedovanju lahko izpodbijajo le stranke zapuščinskega postopka, to pa so dediči zapustnice. Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, kar lahko storijo v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja (prvi odstavek 143. člena ZD), dedovanje pa se uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD). Iz podatkov v spisu ni razvidno, da je prvi pritožnik v zakonskem roku zahteval ločitev zapuščine, torej prvemu tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v tem zapuščinskem postopku. Prvi pritožnik ima položaj upnika, ki ima terjatev do zapustnice (glede stvarno pravnega zahtevka) in terjatev do zapuščine (glede zneska iz naslova pogrebnih stroškov), ti dve terjatvi pa lahko uveljavlja v pravdi zoper dediče.
Z ozirom na to, da je tožeča stranka izrecno trdila, da ji je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov v skladu s s Pogodbo o dobavi toplote in Sporazumom o delitvi stroškov dobavljene toplote in sporočanju mesečnih delilnikov stroškov sporočil, da je imela tožena stranka na tem odjemnem mestu porabo tudi v obdobju od aprila do septembra 2015 ter višino te porabe, v zvezi s čimer je tožeča stranka predložila prejete delilnike skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov za omenjeno obdobje za to odjemno mesto ter nazorno pojasnila izračun zneskov na računih za to obdobje, pri čemer se deleži tožene stranke pri porabi toplotne energije, kakršne je sporočil skupni pooblaščenec etažnih lastnikov, in deleži, ki jih je pri izračunu upoštevala tožeča stranka, ujemajo, bi morala tožena stranka tem trditvam nasprotovati vsaj tako, da bi zatrjevala, da je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov pri odčitavanju porabe toplotne energije storil napako. Takšnih navedb tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala, pač pa šele v pritožbi. Ker torej tožena stranka ustreznih trditev ni (pravočasno) podala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njena dokazna predloga za zaslišanje stečajnega upravitelja tožene stranke in skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov, saj izvedba dokazov v informativne namene ni dopustna.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - pogodbena odškodninska obveznost - zdravniška (medicinska) napaka - strokovna napaka zdravnika - dolžna profesionalna skrbnost - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - soglasje za medicinski poseg
Pri presoji skrbnosti zdravnika je potrebno upoštevati strokovne in poklicne standarde, videnja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času, ko je poseg opravljen.
Privolitev bolnika v poseg mora biti resnična in svobodna, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova osveščenost o lastnem stanju in možnostih zdravljenja. Obseg pojasnilne dolžnosti je odvisen od okoliščin posameznega primera ter obsega pojasnilno diagnozo, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Da se pacient lahko odloči ali bo soglašal s posegom, ga mora zdravnik seznaniti z vsemi okoliščinami in možnostmi. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
čast in dobro ime - poseg v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravno ravnanje - novinarska etika - odškodninska odgovornost novinarja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Toženkin prispevek je bil objavljen v okviru napovednika, s katerim je bilo nakazano možno sodelovanje tožnika z radikalnimi islamisti in da si je v ta namen tudi kupil avtomatsko puško z risano cevjo, t.i. risanico. Prispevka voditelja in toženke je treba upoštevati kot celoto. Pritrditi je pritožbi, da bi povprečni gledalec mogel (v luči napovednika) razumeti, da je tožnik orožje kupil z namenom, da se pridruži islamskim skrajnežem. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodba ne izreče o tožnikovih trditvah, da je toženka razpolagala s podatki, ki bi, če bi jih predstavila, tožnika prikazale v drugi luči. V kolikor bi se v dokaznem postopku izkazalo, kot trdi tožnik, da je toženka zavestno zamolčala ključne informacije o tožniku in sicer, da je tožnik član strelskega društva in kupljeno puško znamke ... uporablja v ta namen in da orožje posneto v trgovini priče M. R. (prikazano v prispevku) ni tisto, katerega nakup izkazuje potrdilo o prodaji orožja, bi to moglo vplivati na presojo odgovornosti toženke.
pogodba o lizingu - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - preprečevanje zavarovalnega primera - preprečevanje škode
Za presojo v nakazani smeri je glede na prakso VS RS (odločba II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011) odločilna pravna narava pogodbe o leasingu. Od opredelitve njene pravne narave je odvisno, ali prevzame nekatere značilnosti prodajne pogodbe. V tem primeru se zanjo uporabljajo določbe OZ o prodaji s pridržkom lastninske pravice ali prodaji na obroke (522. - 526. člen OZ), med drugimi tudi določba 521. člena, ki določa, da pri prodaji s pridržkom lastninske pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Dodobra ustaljeno stališče sodne prakse VS RS je, da v primeru ko pogodba o finančnem leasuingu vsebuje, ali klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca ali klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe, če pa pogodba o leasingu ne vsebuje nobene od teh klavzul, prevzame zgolj značilnosti najemne pogodbe. Pri oceni, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine storil vse, kar je v smeri preprečitve zavarovalnega primera dolžan storiti, je v primeru izgube ali založitve ključev odločilna presoja, kakšen je običajni čas, v katerem se od skrbnega uporabnika avtomobila pričakuje, da reagira, in sicer od trenutka, ko ugotovi, da nima ključev (ker so se nekje založili ali izgubili), do trenutka, ko pride do spoznanja, da jih ne bo uspel najti.
regres za letni dopust - odpravnina - pobotni ugovor - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - procesni pobot - likvidnost - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ob upoštevanju pogojev za pobot, kot so določeni v 311. členu OZ, to so, vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti terjatve), ki jih je dodala sodna praksa. Likvidnost je pravni standard, pri uporabi katerega mora sodišče ugotoviti njegovo vsebino in s tako ugotovljeno vsebino primerjati konkretne okoliščine. Tožnikova terjatev iz naslova sorazmerne odpravnine iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni likvidna, saj ji je tožena stranka nasprotovala po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da v času pobotne izjave (in tudi kasneje) ni bilo pogojev za materialni pobot terjatev, zato je tožnikov ugovor prenehanja terjatve utemeljeno zavrnilo.
Po algoritmu Vrhovnega sodišča RS je izračun takšen, da se vrednost obveznic, izdanim bankam v sanaciji, ne odšteva od preostanka premoženja.
Izračun izvedenca je simulacija, saj do dokončne bilance oziroma vpogleda v zaključno bilanco, ni prišlo. Tako je izvedenec izračunal "de facto" sanacijo, kar je vedno hipotetični izračun.
motenje posesti - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - protipravnost posega v posest - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Posest je zaščitena zaradi varstva obstoječega pravnega reda in miru. Smisel posestnega varstva je vzdrževanje dejanskega stanja, omejevanje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic in s tem preprečevanje posledic, ki zaradi samovoljnih posegov lahko vplivajo na pravni red in razmerje med ljudmi.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008543
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 151. ZBPP člen 9, 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - degenerativne spremembe - izvedensko mnenje - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - potrebni pravdni stroški - stroški strank - potni stroški stranke - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo vselej obravnavati kot celoto in ne zgolj po njenih posameznih pojavnih oblikah in zneskih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008332
ZKP člen 506a, 506a/3.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - povrnitev premoženjske škode - pasivna stvarna legitimacija - prenos obveznosti - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg in hramba odvzetih predmetov - uničenje zaseženih predmetov - vzročna zveza
Odločanje o hrambi (v kazenskem postopku) zaseženih predmetov je v celoti v pristojnosti Republike Slovenije (oziroma njenih organov). Slednja se je v skladu z možnostjo, ki jo predvideva že tretji odstavek prej omenjenega člena, za takšno hrambo (in upravljanje zaseženih predmetov) v konkretnem primeru pogodbeno dogovorila z drugo tožencem (izvršiteljem). To pomeni, da je izpolnitev svojih (zakonskih) dolžnosti prenesla na sopogodbenika.
Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da naj bi že samo dejstvo, da so bili zaseženi predmeti, ki so bili v hrambi pri izvršitelju, uničeni v požaru (oziroma s kaznivim dejanjem), kazalo na to, da prostori niso bili zavarovani tako, kot bi po pravilniku in uredbi morali biti. To pa ustrezne obrazložitve obstoja vzročne zveze med opustitvami, ki jih sodišče prve stopnje očita drugo tožencu, in nastankom škodnega dogodka, ne predstavlja. Omenjeno vprašanje vzročne zveze pa ni pomembno le glede obstoja odškodninske obveznosti drugo toženca. Če namreč ni vzročne zveze med njegovim (nedopustnim) ravnanjem (opustitvami) in nastalo škodo, potem ob upoštevanju vsebine njunega (pogodbenega) razmerja ni videti, kako bi bila lahko ta podana v primeru prvo toženke (RS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009255
ZTLR člen 22, 22/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavlačevanje postopka - načelo ekonomičnosti postopka - stvarnopravni zahtevek - nova stvar - obseg vlaganj - sprememba vrednosti nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - neplačilo predujma za izvedenca - zahtevek na povrnitev vlaganj
S spremembo tožbe se je tožnik oddaljil od prvotno postavljenega zahtevka na ugotovitev skupnega premoženja, saj je uveljavljal zahtevek na vzpostavitev etažne lastnine. Za odločanje o tovrstnih zahtevkih pa je pristojno nepravdno sodišče. Dopustitev spremenjenega zahtevka bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je - kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče - odločilno pri presoji dopustnosti spremembe.
V razmerju do prve toženke je zahtevek iz naslova vlaganj, skladno z utrjeno sodno prakso, preuranjen. Tožnik nepremičnine še vedno uporablja, zato prikrajšanje pri njem še ni nastopilo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje je pri presoji upoštevalo zgolj prvi odstavek odločbe z dne 28. 10. 2015, ker je bilo odločeno, da tožnici s 1. 3. 2014 preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Ni pa upoštevalo drugega odstavka navedene odločbe iz katerega izhaja, da se je izplačevanje nadomestila plače ustavilo šele z dnem 28. 10. 2015, torej z dnem, ko je bila izdana omenjena odločba. Ker je bilo izplačevanje ustavljeno šele z 28. 10. 2015 to pomeni, da v zadevi ne gre niti za stanje, da se podlaga ne bi uresničila, niti ta podlaga vse do 28. 10. 2015 ni odpadla. Izrek je postal pravnomočen in na podlagi veljavnega pravnega naslova se je tožnici izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. V tem primeru pa do preplačila vse do 28. 10. 2015 ni prišlo.
invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - datum nastanka invalidnosti
Priznanje pravice do invalidske pokojnine je v primeru, da je II. kategorija pri zavarovancu ugotovljena zaradi bolezni pogojena z izpolnitvijo zahtevane pokojninske dobe in sicer, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna dela kot polna leta.
Pokojninska doba in izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavlja na dan nastanka invalidnosti.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - solastnina - delitev solastnine - civilna delitev - dokazna ocena
Če nobeden od udeležencev nima finančnih sredstev za prevzem fizično nedeljive stvari in za izplačilo solastnega deleža po določbah petega in šestega odstavka 70. člena SPZ, pride v poštev le civilna delitev solastne stvari.
Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da predlaganih dokazov ni izvedlo zato, ker bi šlo za izvajanje informativnih dokazov, ki niso dovoljeni, saj tožena stranka v svojih vlogah ni natančno opredelila, kaj naj bi navedene priče povedale. Navajala je le, da je bilo dogovorjeno, da se bo plačilo odložilo, ni pa konkretno navedla, kdo in kdaj naj bi ta dogovor sklenil. Tožeča stranka je namreč sklenitev takšnega dogovora o odlogu plačila ves čas postopka na prvi stopnji zanikala, zato je bilo trditveno breme na toženi stranki, da najprej opiše konkretne okoliščine takšnega (ustnega) dogovora o odlogu in šele potem bi sodišče prve stopnje lahko izvedlo dokaze (zaslišanje), ki bi te trditve potrdili ali ovrgli.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški - pravnomočnost odločitve o stroških - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu razveljavilo pravnomočno odločitev o tem, da mora toženka plačati tožnici izvršilne stroške, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.