BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008543
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 151. ZBPP člen 9, 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - degenerativne spremembe - izvedensko mnenje - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - potrebni pravdni stroški - stroški strank - potni stroški stranke - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo vselej obravnavati kot celoto in ne zgolj po njenih posameznih pojavnih oblikah in zneskih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008332
ZKP člen 506a, 506a/3.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - povrnitev premoženjske škode - pasivna stvarna legitimacija - prenos obveznosti - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg in hramba odvzetih predmetov - uničenje zaseženih predmetov - vzročna zveza
Odločanje o hrambi (v kazenskem postopku) zaseženih predmetov je v celoti v pristojnosti Republike Slovenije (oziroma njenih organov). Slednja se je v skladu z možnostjo, ki jo predvideva že tretji odstavek prej omenjenega člena, za takšno hrambo (in upravljanje zaseženih predmetov) v konkretnem primeru pogodbeno dogovorila z drugo tožencem (izvršiteljem). To pomeni, da je izpolnitev svojih (zakonskih) dolžnosti prenesla na sopogodbenika.
Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da naj bi že samo dejstvo, da so bili zaseženi predmeti, ki so bili v hrambi pri izvršitelju, uničeni v požaru (oziroma s kaznivim dejanjem), kazalo na to, da prostori niso bili zavarovani tako, kot bi po pravilniku in uredbi morali biti. To pa ustrezne obrazložitve obstoja vzročne zveze med opustitvami, ki jih sodišče prve stopnje očita drugo tožencu, in nastankom škodnega dogodka, ne predstavlja. Omenjeno vprašanje vzročne zveze pa ni pomembno le glede obstoja odškodninske obveznosti drugo toženca. Če namreč ni vzročne zveze med njegovim (nedopustnim) ravnanjem (opustitvami) in nastalo škodo, potem ob upoštevanju vsebine njunega (pogodbenega) razmerja ni videti, kako bi bila lahko ta podana v primeru prvo toženke (RS).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008998
ZKP člen 538, 542. OZ člen 179. URS člen 27, 30.
povračilo škode - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - neupravičena obsodba - neutemeljeno odvzeta prostost - ustavitev kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za neutemeljen pripor - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - odmera odškodnine - enotna odškodnina - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - duševne bolečine - osebnostna ali vedenjska motenost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pomembno je samo dejstvo, da se je za priprtega/zaprtega končal postopek na enega izmed zakonsko naštetih načinov. Če je temu tako, govorimo o neutemeljeno odvzeti prostosti. V obravnavanem primeru je bila tožniku izrečena kazenska sankcija, v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa je bil zaradi zastaranja kazenskega pregona nato kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. Zato gre tožniku (za 1287 dni odvzeto prostost) pravica do odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - solastnina - delitev solastnine - civilna delitev - dokazna ocena
Če nobeden od udeležencev nima finančnih sredstev za prevzem fizično nedeljive stvari in za izplačilo solastnega deleža po določbah petega in šestega odstavka 70. člena SPZ, pride v poštev le civilna delitev solastne stvari.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00009496
URS člen 26. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 234, 267, 267/3. ZDDV člen 40. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 22, 167, 168, 178, 220, 226.
odškodninska odgovornost države - evropsko pravo - uporaba prava EU - kršitev prava EU - odbitek vstopnega DDV - praksa SEU - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti - predhodno odločanje SEU - ustrezen račun
Vrhovno sodišče kot sodišče v smislu tretjega odstavka 267. člena PDEU je dolžno predložiti zadevo SEU, ob predpostavki, da je vprašanje razlage prava EU za odločitev bistveno, v sodni praksi SEU pa nanj še ni bil dan odgovor. Pritožnik je predlagal postavitev predhodnih vprašanj SEU v zvezi z izvajanjem Šeste direktive, pri čemer je prvo vprašanje navezal na dejstvo, da je kupec plačal prodajalcu del zneska iz računa (v višini DDV), drugo vprašanje o pravici do odbitka DDV pa se nanaša na primer, kadar zavezanec prejme račun, ki dokazuje avansno plačilo. Vrhovno sodišče je tožeči stranki odgovorilo, da za odločitev v konkretnem primeru ni bistvena razlaga Šeste direktive glede na dejstvo, da je tožeča stranka kot podlago za odbitek vstopnega davka uporabila neustrezen račun, oziroma listino, ki te lastnosti nima, ker vsebuje neresnične podatke. Ker torej prvi pogoj za predložitev zadeve SEU ni bil podan, je sodišče prve stopnje zavrnilo očitek tožeče stranke, da je Vrhovno sodišče ravnalo protipravno, ker je opustilo svojo dolžnost predložitve zadeve SEU.
V konkretnem primeru račun ne potrjuje tistega poslovnega dogodka, ki se je zgodil glede na ugotovitve dejanskega stanja v upravnem postopku, za katerega tožeča stranka ni trdila, da v njem ni sodelovala. Če je tožeča stranka za blago, ki ga je kupila za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, plačala del kupnine kot avans za blago, katerega lastnica naj bi postala ob sklenitvi pogodbe, bi morala zahtevati, da ji prodajalec izda račun, ki ustreza takemu dejanskemu stanju. Tožeča stranka pa je pri davčnem obračunu upoštevala račun, ki potrjuje neka popolnoma druga dejstva. Tako stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča jasno izhaja in ga tožeča stranka nekritično obrača s ponujanjem možnosti, kako naj se račun lahko bere drugače od tistega kar je v njem zapisano. S tem pa Vrhovnemu sodišču tudi po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno očita kršitev prava EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00008208
ZD člen 199. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15, 22.
čezmejno dedovanje - mednarodna pristojnost - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - preizkus pristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče zapustnika - slovenski državljan - nepremičnina v Sloveniji - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti sodišča - izbira prava
Sodišče, pristojno v skladu z Uredbo, bo odločalo v zapuščinskem postopku, tako glede premičnega kot tudi glede nepremičnega premoženja zapustnika, ne glede na to, kje se nahaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.
obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 2. 4. 2016 do 30. 9. 2016 sklenjena v nasprotju z zakonom, saj v njej naveden razlog dejansko ni bil eden izmed razlogov za določen čas po 54. členu ZDR-1, zaradi česar se šteje, da je bila ta pogodba sklenjena za nedoločen čas.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje grožnje - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - računanje roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana iz resnega in utemeljenega razloga po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je verbalno napadel sodelavko in fizično napadel direktorico tožene stranke. Očitani kršitvi imata znake kaznivega dejanja grožnje po 1. in 2. odstavku 135. člena KZ-1, saj je kršitvi storil naklepoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009488
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/3.
preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini - utemeljeni razlogi za sum - pravni standard - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost preiskovalnega sodnika
Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 158, 158/1, 286, 286/1, 286/4. SPZ člen 66, 67, 72, 99, 100.
solastnina - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do obravnavanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - prepozno predlagan dokaz - stroški postopka - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008292
ZDR-1 člen 4. OZ člen 82, 83.
pogodba o štipendiranju - kršitev pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - vračilo štipendije - vračilo izplačanih sredstev - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev štipendista - zaposlitev pri slovenskem delodajalcu - zaposlitev pri tujem delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - fiktivna pogodba - fiktivna zaposlitev - dejansko opravljanje dela - delovno razmerje - definicija delovnega razmerja - uporaba določil pogodbe - razlaga pogodbenih določil - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - jasna pogodbena določila - namen pogodbe - namen pogodbenih strank
Po pogodbi o štipendiranju bi moral toženec skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v RS s polnim delovnim časom vsaj za toliko let, kolikor študijskih let je trajalo štipendijsko razmerje. Obstoj takšnega razmerja pa predpostavlja ne le sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi delavčevo vključenost v delovni proces oziroma dejansko opravljanje dela za delodajalca (glej 4. člen ZDR-1). Da bi bilo temu tako, pa toženec ni izkazal.
Da zgolj sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni dovolj za veljavno izpolnitev pogodbenih obveznosti, je jasno razvidno že iz samega besedila pogodbene določbe (oziroma ob uporabi zgolj t.i. jezikovne razlage). Že samo besedilo določbe daje namreč nedvoumen odgovor, da mora štipendist z delodajalcem v RS skleniti delovno razmerje, katerega vsebino jasno opredeljuje 4. člen ZDR-1. Pritožnikovo nasprotovanje navedbi sodišča prve stopnje, da je potrebno pri razlagi pogodbe upoštevati tudi njen namen (ki naj mu ne bi bil znan), za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistveno.
Za veljavnost oporoke morajo biti kumulativno podani znaki oporočne sposobnosti, in sicer mora oporočitelj biti pri zavesti, mora prepoznati osebe, katerim kaj zapušča, mora vedeti, kaj zapušča z oporoko, ter se mora zavedati, da sestavlja oporoko.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00008299
ZGD-1 člen 50, 512, 513. ZPP člen 8. - tarifna številka 26, 26/1.
pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - načelo proste presoje dokazov - odvetniški stroški - določitev nagrade v razponu
Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila.
Zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZPP člen 325, 325/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezna kumulacija zahtevkov - reintegracija - sodna razveza - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - datum sodne razveze
Ni utemeljenega razloga za to, da bi se pogodba o zaposlitvi, ki je bila delavcu nezakonito odpovedana, sodno razvezala z dnem, ko sodišče prve stopnje zaključi, da je pri delodajalcu dejansko prenehala potreba po delu delavca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za to odpoved obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme za to na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). V času, ko je bila tožnici podana izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ti dejstvi, s katerima je tožena stranka utemeljevala obstoj poslovnega razloga, sploh še nista obstajali.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008794
ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2, 15/3. OZ člen 5, 6, 82, 83.
neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniški kredit - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - vročanje - naslov dolžnika
Po naravi stvari se razume, da stranka o pravno pomembnih stvareh obvešča nasprotno stranko na naslov, ki mu ga sporoči nasprotna pogodbena stranka.
Poslani pisanji sta pravilno poslani, če sta poslani na naslov, ki je bil določen kot dolžnikov naslov v kreditni pogodbi, kljub temu, da dolžnik po kreditni pogodbi upniku ni bil dolžan sporočati novega naslova. Načelo vestnosti in poštenja namreč zahteva, da je takrat, ko naslovnik onemogoči sprejem (kar se je zgodilo v tem primeru, ko se je preselil in upnika o tem ni obvestil), treba šteti, da je sprejem opravljen takrat, ko je pošiljatelj poskušal vročiti potrebna pisanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010516
OZ člen 179, 182, 299. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu člen 20a.
obseg nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Prisojena odškodnina v celoti ustreza merilom iz določbe 179. člena OZ, po kateri gre tožniku pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, glede na okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje.
Uporaba 20.a člena ZOZP ne pride v poštev, ker ureja le primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačale odškodnine, pa ta določba teka zakonitih zamudnih obresti oz. zamude zavarovalnice ne ureja in je treba v tem primeru za tek zamudnih obresti uporabiti določbo 299. člena OZ.