KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009488
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/3.
preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini - utemeljeni razlogi za sum - pravni standard - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost preiskovalnega sodnika
Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.
Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da predlaganih dokazov ni izvedlo zato, ker bi šlo za izvajanje informativnih dokazov, ki niso dovoljeni, saj tožena stranka v svojih vlogah ni natančno opredelila, kaj naj bi navedene priče povedale. Navajala je le, da je bilo dogovorjeno, da se bo plačilo odložilo, ni pa konkretno navedla, kdo in kdaj naj bi ta dogovor sklenil. Tožeča stranka je namreč sklenitev takšnega dogovora o odlogu plačila ves čas postopka na prvi stopnji zanikala, zato je bilo trditveno breme na toženi stranki, da najprej opiše konkretne okoliščine takšnega (ustnega) dogovora o odlogu in šele potem bi sodišče prve stopnje lahko izvedlo dokaze (zaslišanje), ki bi te trditve potrdili ali ovrgli.
spor majhne vrednosti - pritožbeni rok - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - sprememba ZPP
V sporu majhne vrednosti je pritožbeni rok zoper sodbo oziroma sklep 8 dni. Ker je takšna posebna ureditev veljala že pred novelo ZPP-E, prav tako pa velja tudi sedaj, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na (z novelo ZPP-E) spremenjeno določbo 363. člena ZPP, ki določa 15-dnevni rok za pritožbo predviden (le), če ni v istem zakonu določen kakšen drug rok.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena Pogodba o opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja in takšno pogodbeno razmerje je presojati po specialnih določbah Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar), veljavnim v času sklepanja Pogodbe o opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja, ki je v 215. členu opredelil in določal naloge zavarovalnega zastopnika.
Položaj in pooblastila zavarovalnega zastopnika ureja zakon neposredno in določa, da pooblastilo zavarovalnega zastopnika za sklenitev zavarovalne pogodbe obsega tudi pooblastilo za spremembo oziroma podaljšanje te pogodbe in sprejemanje izjav zavarovalca o odstopu od zavarovalne pogodbe. Takšna ureditev pomeni, da naloge zavarovalnega zastopnika v razmerju do naročitelja in zavarovalca ne prenehajo s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, temveč ima zavarovalni zastopnik dolžnost spremljati izvajanje pogodbe v času njene veljavnosti. Ko je temu tako, je tudi ureditev plačila provizije za opravljeno delo, tako kot sta jo uredili sedaj pravdni stranki, skladna z zakonsko opredeljenim obsegom pooblastil zavarovalnega agenta.
Ko je tožena stranka odpovedala pogodbo s tožečo stranko in je ta prenehala veljati, je s tem nastopil trenutek, ko je tožena stranka izgubila upravičenje do plačila nadaljnje provizije, saj od tega trenutka dalje tudi ni več izpolnjevala zakonsko določenih nalog zavarovalnega zastopnika, ki je v spremljanju izvajanja sklenjenih zavarovalnih pogodb.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZPP člen 325, 325/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezna kumulacija zahtevkov - reintegracija - sodna razveza - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - datum sodne razveze
Ni utemeljenega razloga za to, da bi se pogodba o zaposlitvi, ki je bila delavcu nezakonito odpovedana, sodno razvezala z dnem, ko sodišče prve stopnje zaključi, da je pri delodajalcu dejansko prenehala potreba po delu delavca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za to odpoved obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme za to na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). V času, ko je bila tožnici podana izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ti dejstvi, s katerima je tožena stranka utemeljevala obstoj poslovnega razloga, sploh še nista obstajali.
zavrnitev predloga - zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - opravičljiv razlog - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica je zoper toženo stranko vložila dve tožbi, ki sta se pred sodiščem prve stopnje vodili pod različnima opravilnima številkama. Ker tožena stranka, kljub pravilnemu pozivu za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, odgovora na tožbo ni podala v zakonsko določenem roku (to pa je bilo posledica dejstva, da je zakonita zastopnica tožene stranke s premajhno skrbnostjo prebrala ta poziv), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premajhna skrbnost tožene stranke ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00008299
ZGD-1 člen 50, 512, 513. ZPP člen 8. - tarifna številka 26, 26/1.
pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - načelo proste presoje dokazov - odvetniški stroški - določitev nagrade v razponu
Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila.
Zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.
izredna denarna socialna pomoč - vročanje - dejansko bivališče - sprememba prebivališča
V primeru, če tožnica na naslovu, ki ga je sama navedla v vlogah, dejansko ni prebivala, bi morala CSD sporočiti morebitne spremembe stalnega prebivališča ali naslova za vročanje. Ker tega ni storila, se ne more uspešno sklicevati na to, da ji odločbi nista bili vročeni.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008543
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 151. ZBPP člen 9, 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - degenerativne spremembe - izvedensko mnenje - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - potrebni pravdni stroški - stroški strank - potni stroški stranke - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo vselej obravnavati kot celoto in ne zgolj po njenih posameznih pojavnih oblikah in zneskih.
Tožena stranka je svoje trditve, da so bile posojilne pogodbe zgolj navidezne, sestavljene zato, da je tožnik svoje osebne stroške plačeval s pomočjo toženke in se na ta način izognil plačilu DDV, utemeljevala z navedbo stroškov, ki naj bi jih toženka plačevala za tožnika (adaptacija stanovanja, stroški šolnine in nakup osebnega vozila). Sodišče je ugotovilo, da je toženka izkazala, da je za tožnika poravnala stroške študija, vendar je zaključilo, da ti stroški niso predmet tega postopka in da bi morala toženka zahtevek za povrnitev teh stroškov določno uveljavljati, bodisi z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. Utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi, da ne uveljavlja zahtevka zoper tožečo stranko (saj ga nima), ampak z dokazanim plačilom šolnine za tožnika izkazuje sklenitev dogovora o plačevanju tožnikovih stroškov, kar je sodišče prezrlo.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza
Po tretjem odstavku 118. člena ZDR-1 lahko delavec ali delodajalec predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Tožnica sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v tožbi ni predlagala, tožena stranka pa je tovrstni predlog podala šele po tem, ko so že nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe oziroma, za ugoditev tožbenemu zahtevku, torej tudi glede poziva nazaj na delo k toženi stranki, kar pa izključuje uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008332
ZKP člen 506a, 506a/3.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - povrnitev premoženjske škode - pasivna stvarna legitimacija - prenos obveznosti - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg in hramba odvzetih predmetov - uničenje zaseženih predmetov - vzročna zveza
Odločanje o hrambi (v kazenskem postopku) zaseženih predmetov je v celoti v pristojnosti Republike Slovenije (oziroma njenih organov). Slednja se je v skladu z možnostjo, ki jo predvideva že tretji odstavek prej omenjenega člena, za takšno hrambo (in upravljanje zaseženih predmetov) v konkretnem primeru pogodbeno dogovorila z drugo tožencem (izvršiteljem). To pomeni, da je izpolnitev svojih (zakonskih) dolžnosti prenesla na sopogodbenika.
Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da naj bi že samo dejstvo, da so bili zaseženi predmeti, ki so bili v hrambi pri izvršitelju, uničeni v požaru (oziroma s kaznivim dejanjem), kazalo na to, da prostori niso bili zavarovani tako, kot bi po pravilniku in uredbi morali biti. To pa ustrezne obrazložitve obstoja vzročne zveze med opustitvami, ki jih sodišče prve stopnje očita drugo tožencu, in nastankom škodnega dogodka, ne predstavlja. Omenjeno vprašanje vzročne zveze pa ni pomembno le glede obstoja odškodninske obveznosti drugo toženca. Če namreč ni vzročne zveze med njegovim (nedopustnim) ravnanjem (opustitvami) in nastalo škodo, potem ob upoštevanju vsebine njunega (pogodbenega) razmerja ni videti, kako bi bila lahko ta podana v primeru prvo toženke (RS).
dedovanje - zakoniti dedič - krog zakonitih dedičev - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - spor o obsegu zapuščine - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče je zmotno opredelilo krog zakonitih dedičev po pokojni A. Njen zakoniti dedič je tudi pokojni mož C. starejši, ki je umrl tekom zapuščinskega postopka po njej. Treba je ugotoviti, kdo so dediči po njem.
Zahtevana napotitev na pravdo bi pomenila nedopustno ponovno vsebinsko odločanje o vprašanju obsega zapustničinega premoženja, o katerem je med dediči že pravnomočno odločeno. Nenazadnje pa bi ponovna prekinitev postopka nedopustno podaljšala zapuščinski postopek.
Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča med drugim pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) določa, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VDS00009871
ZPILDR člen 2, 3, 3/1, 3/2, 3/3, 10, 10/2, 13, 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 18, 18/6.. OZ člen 112, 118, 118/1, 299.
izum - nagrada - bistveno spremenjene okoliščine - službeni izum - čezmerno prikrajšanje - patent - zakonske zamudne obresti - prepoved retroaktivne uporabe zakona - spremenjene okoliščine
Očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank oziroma dejstva, da naj bi bila nagrada za tožnika že ob sklenitvi pogodb in aneksa za več kot 10-krat napačno (prenizko) obračunana zaradi prenizko določenega deleža delavca (tožnika) nasproti deležu delodajalca na čisti gospodarski koristi spornih izumov, ni mogoče uveljavljati kot razlog za prilagoditev oziroma, spremembo nagrade po šestem odstavku 18. člena ZPILDR. Po tej določbi se višina nagrade lahko spremeni, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile, kar pomeni, da je mogoče uveljavljati le spremenjene okoliščine, do katerih je prišlo po podpisu pogodb, v katerih je bila nagrada določena.
Varstvo pravic delavca – izumitelja kot ekonomsko šibkejše stranke (v razmerju do delodajalca) v zvezi z nagradami za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju, za primer, da delodajalec delavcu določi prenizko nagrado, je zagotovljeno v določbah ZPILDR, ki urejajo varstvo pravic pred poravnalnim svetom in sodno varstvo ter roke, v katerih lahko delavec to varstvo uveljavlja (z ugovori glede višine in vrste nagrade). Teh možnosti tožnik ni izrabil, ker je obe pogodbi in aneks podpisal in s tem soglašal tudi z višino določene nagrade.
Tožnik zahteva dodatno nagrado zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, do katerih je prišlo v času od podpisa pogodb do vložitve tožbe. Zato je v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ tožena stranka prišla v zamudo že z dnem, ko je tožnik z vložitvijo tožbe od nje zahteval, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz določbe šestega odstavka 18. člena ZPILDR.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje grožnje - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - računanje roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana iz resnega in utemeljenega razloga po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je verbalno napadel sodelavko in fizično napadel direktorico tožene stranke. Očitani kršitvi imata znake kaznivega dejanja grožnje po 1. in 2. odstavku 135. člena KZ-1, saj je kršitvi storil naklepoma.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - pogodbena odškodninska obveznost - zdravniška (medicinska) napaka - strokovna napaka zdravnika - dolžna profesionalna skrbnost - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - soglasje za medicinski poseg
Pri presoji skrbnosti zdravnika je potrebno upoštevati strokovne in poklicne standarde, videnja in ravnanja, ki so veljavni na področju medicine v času, ko je poseg opravljen.
Privolitev bolnika v poseg mora biti resnična in svobodna, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova osveščenost o lastnem stanju in možnostih zdravljenja. Obseg pojasnilne dolžnosti je odvisen od okoliščin posameznega primera ter obsega pojasnilno diagnozo, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Da se pacient lahko odloči ali bo soglašal s posegom, ga mora zdravnik seznaniti z vsemi okoliščinami in možnostmi. Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
gradbena pogodba - obračun del - cena pogodbenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - praksa med strankama - neupravičena pridobitev
Tožena stranka bi lahko od tožeče stranke pred začetkom opravljanja del zahtevala izstavitev predračuna oziroma ponudbe s kalkulacijo ponudbene cene, ki bi vsebovala vrste potrebnih del ter količine teh vrst del, za vsako vrsto del pa tudi potrebne količine materialov in delovnih ur ter ob upoštevanju stroškov nadalje tudi izračun cene za posamezno vrsto del ter končno ponudbeno ceno, ker pa tega ni storila, je pristala na obračun dela po dejansko opravljenih urah.