ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428. ZSReg člen 4.
nesklepčen predlog - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - izbrisni razlog
V skladu z določbo četrtega odstavka 4. člena ZSReg, ki se uporablja od 9. 10. 20131, mora subjekt vpisa, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Upravičeni predlagatelj postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije nima pravice uveljavljati kateregakoli od izbrisnih razlogov iz 427. člena ZFPPIPP, pač pa le izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v zvezi z domnevo, da ta obstaja, če je kot poslovni naslov subjekta vpisa vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. O ostalih izbrisnih razlogih pa so upravičene registrsko sodišče obvestiti le osebe, ki so določene v 428. členu ZFPPIPP in v teh primerih sodišče začne postopek izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ne pa na predlog.
Predlagatelj ni trdil, da ob vpisu poslovnega naslova v sodni register subjekt vpisa ni imel njegovega dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, zaradi česar je njegov predlog nesklepčen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008737
ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 243, 286, 286b. OZ člen 299, 378.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - črna gradnja - nedovoljena črna gradnja - legalizacija črne gradnje - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da legalizacija sporne nepremičnine (trenutno) glede na omejitve črne gradnje ni mogoča. Sporno nepremičnino je zato pravilno ovrednotilo ob upoštevanju ocene, ki jo je izvedenec podal za primer, ko legalizacija ni mogoča (z upoštevanjem vzpostavitve stanja po prvotnem gradbenem dovoljenju).
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - varovanje interesov upnikov - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe - končna razdelitev - korporacijske pravice
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.
Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 20, 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila, pri čemer ga je tožnik tudi fizično napadel s tem, ko ga je močno prijel za suknjič in ga kasneje med vrati hotela prijel s hrbta, dokler se mu direktor ni uspel iztrgati iz prijema. S tem je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca.
V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - meritorna odločitev sodišča - pravnomočna odločitev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - kaznovanje udeležencev postopka - popolnost pritožbe - formalni preizkus pritožbe
Ob dejstvu, da je pritožbeno sodišče s tem sklepom že tretjič zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke v zvezi s sodnimi taksami kot neutemeljeno, ocenjuje, da ta z veriženjem vlog z bistveno enako vsebino zlorablja pravice, ki ji gredo v postopku, s tem pa po nepotrebnem obremenjuje sodišče z dodatnimi postopki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011603
ZPP člen 155.. OZ člen 190, 191.
odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - javni uslužbenec - kilometrina - potrebni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Za odločitev je bistven 191. člen OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Ker se tožena stranka na omenjene okoliščine glede pridržanja zahtevati nazaj ali izognitvi sili v postopku na prvi stopnji niti ni sklicevala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
Kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP), ki jih je v primeru strankinega uspeha v pravdi dopustno prevaliti na nasprotno stranko, se ne štejejo stroški, povezani s tem, da ima pooblaščenec sedež izven območja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - identiteta pravovarstvenega zahtevka - ne bis in idem - predhodna odredba - prednostna poplačilna pravica
Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.
Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010121
Zakon o obveznem zavarovanju v prometu člen 18, 19, 19/2. OZ člen 131. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - valorizacija zavarovalne vsote - zavarovalna polica - omejitev zavarovalne vsote - povrnitev škode - hude telesne poškodbe - pravica do dela s krajšim delovnim časom - izgubljeni dohodek - nadomestilo za izgubljeni dohodek - višina odškodnine oziroma nadomestila - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
Zaradi omejene zmožnosti primerjave plač v primerljivih družinskih podjetij, je sodišče upravičeno kot enega izmed kriterijev upoštevalo tudi kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, sprejete s strani Gospodarske zbornice RS, Združenja delodajalcev in Združenja Manager.
Pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa nujno ne pomeni, da sme biti tožnik na delovnem mestu prisoten le 4 ure, temveč le, da je v dnevu zmožen opraviti le polovico svojih delovnih nalog, ne glede na to, koliko ur je prisoten na delovnem mestu.
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po Zakonu o dohodnini obdavčljiva in se od nje plača dohodnina. Obračun akontacije mora izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, ki je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku.
ZObr člen 98f, 98f/1.. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1, 52/2.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.
Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.
Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.
Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje."
Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FIRMSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009510
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7, 358. ZGD-1 člen 13, 21, 21/1, 23, 23/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - firma - uporaba firme - načelo izključnosti firme - razlikovanje firme - sklepčnost - neodpravljiva nesklepčnost - fantazijski dodatek
Drži sicer stališče sodišča prve stopnje, da beseda BURIN nima razlikovalnega učinka, vendar ga tudi ne more imeti. Gre namreč za generični pojem, saj ima beseda BURIN ustaljen pomen, ki označuje vrsto vetra v Jadranu. Zaradi svojega splošnega pomena beseda BURIN (zlasti na področju navtične dejavnosti) ne more imeti razlikovalnega učinka in kot taka ne uživa varstva firme.
V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje ocenilo, da lahko samo odpravi kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana zato, ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, čeprav za to niso bili podani pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, in sicer z ugotovitvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi neodpravljive nesklepčnosti tožbe izdati zamudno zavrnilno sodbo na podlagi tretjega odstavka 318. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe iz 6. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na seji samo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
zapuščina - zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - izrek napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka tudi ni vezana.
Zahtevek, s katerim dedič zahteva ugotovitev, da neko premoženje sodi ali pa ne sodi v zapuščino, se lahko nanaša le na konkretno premoženje, ne pa na zatrjevanje in dokazovanje posplošenega negativnega dejstva, da "po zapustniku ni nobene zapuščine".
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina v obliki denarne rente - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - dolžnost preživljanja zakonca - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - trajanje rente - določitev višine rente - pričakovana življenjska doba - deliktna odškodninska odgovornost - kdaj zapade odškodninska obveznost
Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava.
Krog upravičencev do odškodnine za izgubljeno preživljanje oz. izgubljeno pomoč je širši od kroga oseb, ki bi jih moral umrli preživljati po zakonu. Razdeliti jih je mogoče v tri skupine. Prvi so tisti, ki sicer niso preživninski upravičenci, so pa dejansko prejemali redno podporo umrlega. Zaradi njegove smrti so za to podporo sedaj oškodovani. Drugi so tisti, ki so preživninski upravičenci, pa četudi umrli svoje preživninske obveznosti sploh ni izpolnjeval. Škoda, ki so jo s smrtjo utrpeli ti, je poseg v njihovo subjektivno preživninsko pravico, ki bi jim šla po določbah ZZZDR. Tretji tip aktivno legitimiranih oseb pa združuje oba zgoraj navedena tipa - to so tisti preživninski upravičenci, ki jih je umrli tudi dejansko podpiral. V slednjo skupino sodi tožnica.
Dejavnik pričakovane življenjske dobe bi se upošteval le v primeru, če bi toženka z verjetnostjo izkazala, da bi bila življenjska doba pokojnika krajša od življenjske dobe tožnice (npr. zaradi bolezni pokojnika).
ZKP člen 95, 95/4, 402, 402/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/6, 12. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 11, 20, 27, 27/1.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ogroženost preživljanja
Novela ZST-C je kriterije za celotno in delno oprostitev plačila sodnih taks v določeni meri spremenila, saj je dodala nov šesti odstavek v 11. členu. Po tem je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena (tudi) stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči.
Pritožnik se je v zvezi s predlogom za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka skliceval na smiselno uporabo meril, ki na podlagi ZST-1 veljajo za oprostitev plačila sodnih taks. Tovrstno preslikavanje kriterija iz ZST-1 oziroma ZBPP v določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP je preuranjeno.
ZFPPIPP člen 383b, 395, 395/2, 403, 403/1, 406, 406/2.
ugovor proti odpustu obveznosti - izpraznitev stanovanja - zavrnitev ugovora - sodelovalna dolžnost - postopek osebnega stečaja
Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji, je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem.
Prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 42. člena ZPrCP, storjenega na način, kot ga prvostopenjsko sodišče očita storilcu in je opisan pod točko I izreka izpodbijane sodbe, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, zato obdolženemu tudi ni mogoče očitati dejanja opisanega pod točko II izreka izpodbijane sodbe, saj tega v skladu s sedmim odstavkom v povezavi s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP lahko stori le neposredni udeleženec prometne nesreče, kar pa obdolženec, glede na pojasnjeno, ni.