Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
ZKP člen 101, 105, 109, 109/2, 111, 111/1, 502, 502/1, 502d. ZIZ člen 240, 270, 271.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - sredstva zavarovanja - začasne odredbe - vrste začasnih odredb - zemljiški dolg - predmet zavarovanja z začasno odredbo - zemljiško pismo - prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost razpolaganja s premoženjem - dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti
Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 224. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 7, 19.
povrnitev stroškov pravdnega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zapisnik kot javna listina - stroški strank - potni stroški - dokazovanje
Res je sicer, da bi vložitev stroškovnika morala biti zabeležena v zapisniku. Domneva se namreč, da je vsebina zapisnika resnična in popolna, ker je zapisnik javna listina, vendar je tudi zoper sodni zapisnik dovoljen dokaz nasprotja. Ta dokaz je tožencu uspel. Potemtakem ni bistveno, da toženec ni takoj ugovarjal zapisniku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009880
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 147, 179.. ZVZD-1 člen 11, 37.. ZVZelP člen 47, 47/1.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost za ravnanje delavcev
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da se od strojevodje pričakuje, da vožnjo prilagodi trenutnim vremenskim razmeram. Zato je utemeljeno zaključilo, da bi delavec prve toženke, ki je upravljal vlak pred trkom, moral hitrost vožnje prilagoditi takratnim vremenskim razmeram, tudi slabši vidljivosti zaradi megle. V zvezi s tem pa je relevanta določba 147. člena OZ, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči delavec tretji osebi pri delu ali v zvezi z njim, odgovorna pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal tedaj, ko je bila škoda povzročena, razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je treba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009173
ZNP člen 12, 15, 37. ZPP člen 22, 22/1, 22/2. ZZZDR člen 106. ZPND člen 19, 19/3.
sprememba stikov - režim stikov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebne okoliščine primera - ugovor krajevne nepristojnosti - otrokova korist
Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - izpodbijanje dobrovernosti - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se domneva (328. paragraf ODZ in tretji odstavek 72. člena ZTLR) in tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da tožeča stranka (oziroma njeni pravni predniki) ni bila (niso bili) v dobri veri. Že trditve tožeče stranke v tožbi nikakor niso bile tako pomanjkljive, da bi lahko prišlo do prevalitve dokaznega bremena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bolniški stalež - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišče je pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezano na opredelitev odpovednega razloga, ki je naveden v odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku lahko podrobneje dokazuje obstoj odpovednega razloga, navedenega v odpovedi, ne more pa razširjati razlogov oziroma, se sklicevati na druge dejanske razloge, kot jih je navedel v odpovedi.
Delodajalec lahko skladno z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, pri čemer gre pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga predvsem za dejansko, in šele nato za pravno vprašanje. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga pa sodišče presoja, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v času bolniškega staleža opravila določeno število ur dela za toženo stranko. Pravilno je odločilo, da je tožnica za opravljene ure upravičena do plačila za opravljeno delo. Tožena stranka je namreč tožnici delo odredila, kljub upravičeni polni zadržanosti z dela, zato se ne more sklicevati na protipravnost, ki jo je povzročila sama.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kontradiktornost postopka - odgovor na pripombe
Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 82, 393, 393/2, 406, 1050.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - kasneje sklenjena sodna poravnava - jasna pogodbena določila
Iz vsebine predložene sodne poravnave izhaja, da so z njo rešeni zahtevki, ki se nanašajo na plačilo kupnine in prenos lastninske pravice, določilo sodne poravnave, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pa se že po naravi stvari lahko nanaša le na stroške, o katerih do njene sklenitve še ni bilo pravnomočno odločeno. Drugačna razlaga bi pomenila poseg v pravnomočno razsojeno stvar, do česar s sodno poravnavo ne more priti samodejno. Če naj bi se štelo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala, bi se stranki v sodni poravnavi o navedenem morali izrecno dogovoriti. Določbe sodne poravnave, ki po naravi predstavlja pogodbo, so namreč jasne, jasna pogodbena določila pa ne terjajo oziroma ne dopuščajo razlage, temveč se uporabljajo tako, kot se glasijo.
Solidarnost upnikov se ne domneva. Za obstoj solidarnosti je vedno potreben poseben pravni temelj, torej zakon ali dogovor strank. Za dovolitev izvršbe na način, da upniki terjatev izterjujejo solidarno na upniški ali dolžniški strani, je nujen predpogoj, da je solidarna obveznost jasno določena v izreku izvršilnega naslova. Če temu ni tako, se šteje, da se deljiva terjatev razdeli, in sicer po enakih delih, če ni drugače določeno. Na to, ali je terjatev zajeta v izvršilnem naslovu in kakšna je ta terjatev oziroma obveznost (solidarna ali deljiva), mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni - paricijski rok. Če je vloženo pravno sredstvo se šteje, da paricijski rok, torej rok za plačilo sodne takse še ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - dejanska škoda - pravno priznana škoda - pravno priznana nepremoženjska škoda - pravni standard neznatne škode - psihiatrično mnenje - zdravstveno stanje - osebna prizadetost - nedopusten poseg v čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - intenzivnost bolečin - denarna odškodnina za duševne bolečine
Tožnik je sicer bil prizadet, užaljen in ponižan, kar je lahko povzročilo nespečnost, vendar zgolj to, da nekaj noči ni spal in se je počutil slabo, ne predstavlja duševnih bolečin takšne intenzitete in trajanja, ki bi utemeljevale prisojo denarne odškodnine. Ker nastanka pravno priznane škode tožnik ni izkazal, je zavrnitev zahtevka materialnopravno pravilna.
bančna garancija - gradbeni podizvajalec - korupcija - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Nikakor tako ne more glede na ugotovljeno, kdaj in kako je tožeča stranka pozivala toženo stranko k poplačilu iz sredstev zavarovanj, držati pritožbeno stališče, da tožeči stranki ni bilo znano drugega kot to, da tožena stranka sme zahtevati bančne garancije, ne pa, če jih je pridobila in ne njena zapadlost in da je vse to zvedela šele med tem postopkom, saj po prepričanju pritožbenega sodišča, če bi to res držalo, tožeča stranka ne bi pozivala tožene stranke že k vnovčitvi bančnih garancij.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki, v okoliščinah konkretnega primera namreč predstavljajo neplačani zneski po izstavljenih situacijah, povzročitelj škode pa je tožena stranka, ki ni vnovčila bančnih garancij za poplačilo teh neplačanih terjatev s strani naročnika tožeče stranke.
Škodni dogodek je nastal najkasneje na dan izteka bančnih garancij, kar je bilo 15. 9. 2007 oziroma 31. 5. 2006 oziroma do 15. 3. 2007, ker je s tem dokončno odpadla možnost, da bi bila tožeča stranka poplačana iz bančnih garancij in ker je tožeča stranka tedaj vedela tudi za povzročitelja škode in obseg škode (vtoževana terjatev), je začel teči triletni zastaralni rok za odškodninsko terjatev 16. 9. 2007, 31. 5. 2006 in 15. 3. 2007 po 352. členu OZ.
Definicijo korupcije po 4.členu ZIntPK je razlagati tako, da je dejanje storjeno, če pride do okoriščenja storilca korupcije ali z njegovim delovanjem do okoriščenja drugega.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče je za obstoj korupcije odločilen dokaz konkretnega okoriščenja tistega, ki je deloval koruptivno ali tretjega, za katerega je deloval, tožeča stranka pa še v pritožbi navaja milijonska okoriščenja tožene stranke zgolj na pavšalni ravni, kar za obstoj koruptivnega ravnanja ne zadošča.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe, ne po generalni klavzuli ne po kateremkoli od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009811
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 112, 112/2, 112/4, 119. ZVPot člen 21, 22, 22/2, 23.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bi bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Šele če bo odgovor na to vprašanje pozitiven, je mogoče zaključiti, da je bila tožnikova odločitev o najemu kredita v tuji valuti premišljena in informirana.
navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - napačna oznaka stranke - obveznosti samostojnega podjetnika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra
Dolžnik je zanikal povezavo s sklicevanjem na datum izdaje verodostojne listine, ki je res časovno poznejši od datuma izbrisa iz poslovnega registra, vendar ta ni bistven. Sodišče prve stopnje se je pri sklepanju na povezavo pravilno oprlo na trenutek nastanka v verodostojni listini navedenih obveznosti, za katere je ugotovilo, da izhajajo iz časa poslovanja dolžnika kot samostojnega podjetnika.