OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009811
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 112, 112/2, 112/4, 119. ZVPot člen 21, 22, 22/2, 23.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bi bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Šele če bo odgovor na to vprašanje pozitiven, je mogoče zaključiti, da je bila tožnikova odločitev o najemu kredita v tuji valuti premišljena in informirana.
neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - začetek stečajnega postopka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obrnjeno dokazno breme - krivda
Toženec si je brez pravne podlage nakazal denar gospodarske družbe ter ga izročil tretjim. Ravnal je protipravno, v postopku pa ni uspel dokazati, da je to storil brez svoje krivde. Gospodarski družbi zato odškodninsko odgovarja za prenakazani znesek.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - ustna sklenitev pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nastanek obveznosti - izstavitev računa - ugovor zastaranja
Pogodba o opravi računovodskih in drugih storitev je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšen pisni dokaz. Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
obnova postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - upravičen predlagatelj obnove postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po 86. členu ZPP lahko predlog za obnovo v strankinem imenu vloži le njen pooblaščanec, ki je odvetnik, sama stranka ali njen zakoniti zastopnik pa le tedaj, če izkažeta, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pogoja tožnikova mati, ki je v tožnikovem imenu predlagala obnovo, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da predlog ni dopusten in da tožnik ni upravičen do njegovega vsebinskega obravnavanja.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - dejanska škoda - pravno priznana škoda - pravno priznana nepremoženjska škoda - pravni standard neznatne škode - psihiatrično mnenje - zdravstveno stanje - osebna prizadetost - nedopusten poseg v čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - intenzivnost bolečin - denarna odškodnina za duševne bolečine
Tožnik je sicer bil prizadet, užaljen in ponižan, kar je lahko povzročilo nespečnost, vendar zgolj to, da nekaj noči ni spal in se je počutil slabo, ne predstavlja duševnih bolečin takšne intenzitete in trajanja, ki bi utemeljevale prisojo denarne odškodnine. Ker nastanka pravno priznane škode tožnik ni izkazal, je zavrnitev zahtevka materialnopravno pravilna.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 82, 393, 393/2, 406, 1050.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - kasneje sklenjena sodna poravnava - jasna pogodbena določila
Iz vsebine predložene sodne poravnave izhaja, da so z njo rešeni zahtevki, ki se nanašajo na plačilo kupnine in prenos lastninske pravice, določilo sodne poravnave, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pa se že po naravi stvari lahko nanaša le na stroške, o katerih do njene sklenitve še ni bilo pravnomočno odločeno. Drugačna razlaga bi pomenila poseg v pravnomočno razsojeno stvar, do česar s sodno poravnavo ne more priti samodejno. Če naj bi se štelo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala, bi se stranki v sodni poravnavi o navedenem morali izrecno dogovoriti. Določbe sodne poravnave, ki po naravi predstavlja pogodbo, so namreč jasne, jasna pogodbena določila pa ne terjajo oziroma ne dopuščajo razlage, temveč se uporabljajo tako, kot se glasijo.
Solidarnost upnikov se ne domneva. Za obstoj solidarnosti je vedno potreben poseben pravni temelj, torej zakon ali dogovor strank. Za dovolitev izvršbe na način, da upniki terjatev izterjujejo solidarno na upniški ali dolžniški strani, je nujen predpogoj, da je solidarna obveznost jasno določena v izreku izvršilnega naslova. Če temu ni tako, se šteje, da se deljiva terjatev razdeli, in sicer po enakih delih, če ni drugače določeno. Na to, ali je terjatev zajeta v izvršilnem naslovu in kakšna je ta terjatev oziroma obveznost (solidarna ali deljiva), mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni - paricijski rok. Če je vloženo pravno sredstvo se šteje, da paricijski rok, torej rok za plačilo sodne takse še ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe.
bančna garancija - gradbeni podizvajalec - korupcija - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Nikakor tako ne more glede na ugotovljeno, kdaj in kako je tožeča stranka pozivala toženo stranko k poplačilu iz sredstev zavarovanj, držati pritožbeno stališče, da tožeči stranki ni bilo znano drugega kot to, da tožena stranka sme zahtevati bančne garancije, ne pa, če jih je pridobila in ne njena zapadlost in da je vse to zvedela šele med tem postopkom, saj po prepričanju pritožbenega sodišča, če bi to res držalo, tožeča stranka ne bi pozivala tožene stranke že k vnovčitvi bančnih garancij.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki, v okoliščinah konkretnega primera namreč predstavljajo neplačani zneski po izstavljenih situacijah, povzročitelj škode pa je tožena stranka, ki ni vnovčila bančnih garancij za poplačilo teh neplačanih terjatev s strani naročnika tožeče stranke.
Škodni dogodek je nastal najkasneje na dan izteka bančnih garancij, kar je bilo 15. 9. 2007 oziroma 31. 5. 2006 oziroma do 15. 3. 2007, ker je s tem dokončno odpadla možnost, da bi bila tožeča stranka poplačana iz bančnih garancij in ker je tožeča stranka tedaj vedela tudi za povzročitelja škode in obseg škode (vtoževana terjatev), je začel teči triletni zastaralni rok za odškodninsko terjatev 16. 9. 2007, 31. 5. 2006 in 15. 3. 2007 po 352. členu OZ.
Definicijo korupcije po 4.členu ZIntPK je razlagati tako, da je dejanje storjeno, če pride do okoriščenja storilca korupcije ali z njegovim delovanjem do okoriščenja drugega.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče je za obstoj korupcije odločilen dokaz konkretnega okoriščenja tistega, ki je deloval koruptivno ali tretjega, za katerega je deloval, tožeča stranka pa še v pritožbi navaja milijonska okoriščenja tožene stranke zgolj na pavšalni ravni, kar za obstoj koruptivnega ravnanja ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - prestavitev služnosti - ukinitev služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - spremenjene okoliščine - poočitev - izbris iz zemljiške knjige - identiteta zahtevkov - podlaga tožbenega zahtevka - litispendenca
Identiteta zahtevkov ni podana, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati različne kriterije, in sicer pri prestavitvi služnostne poti ob priznavanju potrebnosti služnostne pravice način najmanjše obremenjenosti gospodujočega zemljišča, oziroma v primeru ukinitve služnostne pravice spremenjene okoliščine na strani služnostnih upravičencev, zaradi katerih služnost ni več potrebna. Različne so tudi posledice glede zemljiškoknjižne ureditve. V primeru prestavitve izvrševanja služnostne pravice gre namreč za obstoj iste služnosti, ki se izvršuje drugače, zato se v zemljiško knjigo sprememba zgolj poočiti. Pri ukinitvi služnostne pravice ta ne obstoji več in v zemljiški knjigi se izvede njen izbris. Gre torej za pravno in dejansko različni podlagi tožbenih zahtevkov, zato je pravno zmotna odločitev sodišča, da je podana litispendenca.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - izpodbijanje dobrovernosti - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se domneva (328. paragraf ODZ in tretji odstavek 72. člena ZTLR) in tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da tožeča stranka (oziroma njeni pravni predniki) ni bila (niso bili) v dobri veri. Že trditve tožeče stranke v tožbi nikakor niso bile tako pomanjkljive, da bi lahko prišlo do prevalitve dokaznega bremena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.
Do škodnega dogodka je prišlo, ker je delavec samovoljno odšel v gozd na potrebo, čeprav je imel zagotovljeno možnost uporabe sanitarij na Železniški postaji, posledično pa ni podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
ZDru-1 člen 1, 1/1, 1/2, 9, 9/1, 9/1-4, 14. URS člen 42.
lovsko društvo - izključitev člana iz lovske družine - izpodbijanje odločitev organov društva - pravila lovske družine - verbalni napad - žalitev - kršitev pravil - kršitev kodeksa - disciplinski postopek - disciplinska sankcija - načelo sorazmernosti
Ker je tožnik, ki je lovec, drugega lovca žalil in mu rekel, da je buldog, da naj ga pogledajo, da se slini kot buldog in da bi bilo treba poklicati zavetišče, je upravičena sankcija opomin, ne pa tudi izključitev iz lovske družine.
Izključitev člana iz lovske družine je najhujša disciplinska sankcija in mora biti pridržana le za hujše kršitve, takšne, ki vplivajo na odnose v celotnem društvu.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije
Vložitev predloga za dopustitev revizije ne preprečuje izvršbe, ne po generalni klavzuli ne po kateremkoli od taksativno naštetih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.