prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse elemente, ki so potrebni za sklepanje, da se pritožnico zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. Ti pogoji so konkretizirani, izkazani pa tudi s pritožničinim zaslišanjem in izvedeniškim mnenjem izvedenke psihiatrinje.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4, 327. ZOdv člen 17, 17/5, 20. ZBPP člen 26, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/3.
obstoj življenjske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi zakonske zveze - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - nevzdržne razmere za skupno bivanje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - intimni odnosi - razpad zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - dokazna ocena
Med tožnico in tožencem ni bilo notranje, čustvene povezanosti, ne spoštovanja, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja in pogovora, niti nista imela intimnih odnosov oz. skupne postelje. Njuno fizično sobivanje je bilo (lahko) sicer navzven zaznavno dejstvo (notornost), a brez kvalitete partnerskega odnosa v smislu zunajzakonske skupnosti. Ni bilo stalnosti, predvidljivosti in kontinuiranosti. Skupno bivanje je bilo nevzdržno in posledica dejstva, da tožnica (s sinom) ni imela kam iti. Z njune strani ni bilo zavestne, voljne, intimne partnerske odločitve za kontinuiran obstoj zakonski zvezi vsebinsko primerljive življenjske skupnosti.
Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009295
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
zakupna pogodba - zakup nepremičnine - kmetijska zemljišča - odstop od zakupne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska odgovornost - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - ugotovitev obsega izgubljenega dobička - višina izgubljenega dobička - višina škode - preteklo poslovanje - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - vmesna sodba
Sodna praksa je pri ugotavljanju višine izgubljenega dobička zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnik sicer ni navedel, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v obdobju izvajanja zakupne pogodbe, pomanjkljiv je tudi izračun o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, saj vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička. Vendar je po stališču revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam. Zato je navedeno stališče sodne prakse prestrogo in je treba pritrditi pritožbi, da je tožnik z navedbami v tožbi in na glavni obravnavi zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožena stranka tožnikove pogojne odstopne izjave ni sprejela. Ne glede na razloge za takšno ravnanje tožnika (zdravstveni razlogi ali želja po spremembi kulture nasadov zaradi izboljšanja poslovanja), je dejstvo, da je bila tožnikova izjava le pogojna in že zato ni vplivala na obstoj zakupne pogodbe in višino pričakovanega izgubljenega zaslužka. Tudi sicer bi odločanje o tem, ali bi tožniku škoda nastala zaradi predčasnega prenehanja zakupne pogodbe, ker naj bi sam želel od nje odstopiti že pred tem, po presoji pritožbenega sodišča nasprotovalo pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, tudi ugotovitev nastanka škode, zako da se v nadaljnjem postopku presoja le dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1.
neplačilo sodne takse - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški izvršilnega postopka kot pravdni stroški - domneva umika tožbe
Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa VL 26224/2017 z dne 26. 4. 2017 se je torej izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi citiranega določila ZIZ v tožbo. Tako so tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, postali del pravdnih stroškov.
Pomembno je zgolj, da je bilo posojilo dano tožencu kot posojilojemalcu, zato ga je slednji tudi dolžan povrniti. Dejstvo, da je s izposojenim denarjem v resnici razpolagal toženčev sin, tako ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti iz posojilnega razmerja.
Tožnici gredo zakonske zamudne obresti, kot posledica zamude s plačilom, zato ni treba, da se o tem stranke dogovorijo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009651
ZIZ člen 52, 52/1, 64, 64/1, 64/5, 81, 81/3, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/2. SPZ člen 128, 128/1, 130, 136, 137/1, 137/2, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 172, 174, 174/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1, 11/4.
ugovor tretjega - neposestna zastavna pravica na premičninah - pravica, ki preprečuje izvršbo - identifikacija premičnin - stroj - nastanek zastavne pravice - rubež premičnin - vpis zastavne pravice - sprememba lokacije - prenehanje zastavne pravice - prednostna poplačilna pravica - vrstni red poplačila - faza izvršilnega postopka - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravni interes
(Neposestna) zastavna pravica na premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in to ne glede na čas nastanka te pravice.
Obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja.
Ali je bila zarubljena premičnina, na kateri ima zastavni upnik prednostno poplačilno pravico, in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja, bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
solastnina - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek za delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stavbe - etažna delitev - vzpostavitev etažne lastnine - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - potrebni stroški tehnične prilagoditve stavbe
V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg in višino tehničnih posegov, ki so nujno potrebni za fizično delitev posameznih enot ter na tej dejanski podlagi izvesti pravno oceno, ali gre za t.i. znatne prilagoditve, za katere je potrebno soglasje vseh solastnikov, ali pa zgolj za manjša dela, kjer tovrstno soglasje ni potrebno. Pritožbeno sodišče se namreč ne strinja s pritožbo, da je za vsak tovrsten poseg (tudi manjši) potrebno soglasje vseh solastnikov. V zvezi s tem je namreč prepričljivo mnenje pravne teorije, da je takšno stališče sodne prakse preveč togo (ozko) in v nasprotju z namensko razlago zakona. Ob ugotovitvi, da so za vzpostavitev etažne lastnine potrebni določeni manjši posegi in se vsaj eden od solastnikov zavzema za takšno delitev, je torej potrebno dati prednost fizični delitvi solastne nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, ne glede na obstoj soglasja (drugih) solastnikov glede izvedbe teh del in glede kritja stroškov s tem v zvezi. Pri presoji, kdaj šteti določeno prilagoditev za manjšo (neznatnejšo), je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, vsekakor pa je pri tem sprejemljivo stališče avstrijske sodne prakse, da v običajnih primerih tovrstnega kriterija ne presegajo delitveni stroški (potrebna vlaganja), ki se gibljejo okrog petih odstotkov skupne vrednosti nepremičnine.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve, iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in da jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da obdolženka ni imela nobenega motiva za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ker se je dobro zavedala, da denarja ni hranila pravilno in da bo v primeru primanjkljaja sama morala pokriti primanjkljaj, kar se je tudi zgodilo. Kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 209. člena KZ-1, stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Za obstoj kaznivega dejanja je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane, med drugim, pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Obdolženki, ki ji je bil denar last banke 1 zaupan v zvezi s poslovanjem pogodbene pošte, si je ta denar protipravno prilastila za plačilo zapadlih najemnin torej za lastne potrebe. Denar je pravi lastnici odtegnila brez relevantne pravne podlage, torej si ga protipravno prilastila, povzročen primanjkljaj pa je bil pokrit šele s kompenzacijo med R. H. s. p., in P. d. o. o., za po obdolženki opravljene storitve na pogodbeni pošti ... .
vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo tretji odstavek 88. člena ZZK-1, ko je na podlagi obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o spremembni upnika pri hipoteki dovolilo vpis novega upnika.Ugovorne navedbe o poplačilu dolga so za ta postopek nepomembne.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje strank - neudeležba stranke na naroku - nemogoča izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - priznana dejstva - neprerekana dejstva
Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika.
Ker tožena stranka trdi, da je vtoževana terjatev plačana, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, da se plačila iz analitične (konto) kartice nanašajo ravno na vtoževano terjatev.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - pravica do zdravljenja - poseg v ustavno pravico - pogoji za zdravljenje brez privolitve - začasna omejitev gibanja - psihično stanje - duševna bolezen
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je moč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Tak poseg je dopusten, če je nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Če si sama povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi njene pravice z nadomestitvijo njene odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če sama oseba vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr, predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku opravilo v obravnavanem primeru.