izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vrsta začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - vsebina predloga
Po določilu 273. člena ZIZ se začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, izvrši z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Denarne kazni je skladno z drugim odstavkom 273. člena ZIZ mogoče izreči zgolj v primeru kršitve začasne odredbe po 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, torej kadar sodišče dolžniku izreče prepoved, da ne sme storiti ničesar, kar bi povzročilo škodo upniku, ter da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Take vrste začasna odredba ni bila predlagana in tudi ne izdana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
Prav to pa je tudi bistvo obravnavanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ki je podano takrat, ko si storilec samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za katero (zmotno) misli, da mu pripada in tega ne stori po redni poti (npr. preko policije, sodišča,...). Zato ne drži izvajanje pritožbe, da dejanska zmota opravičuje ravnanje obdolženca, ker je zmota o pravici, za katero je obdolženec mislil, da mu gre, sestavni del krivde oziroma subjektivnega odnosa obdolženca do pravice, ki si jo je samovoljno vzel. Iz tega razloga tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, ko zatrjuje, da obdolženec ni ravnal z direktnim naklepom. Zmota o pravici namreč ne izključuje naklepnega ravnanja obdolženca, kot to poskuša prepričati pritožba.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
sodna ureditev meje - nepravdni postopek - predlog za ureditev meje - ureditev meje med sosedi - katastrska meja - zadnja mirna posest - močnejša pravica zadnje mirne posesti - dobra vera posestnika - mejnik
Za zaključek o zadnji mirni posesti zadošča ugotovitev, da je predlagatelj neovirano užival zemljišče do ograje oz. je bila posest mirna, to je, da sta stanje oba mejaša videla in ga upoštevala.
Zmotno je stališče, da bi morala biti posest dobroverna, saj se kvalificirana posest ne zahteva.
Zgolj najdba mejnika ne potrjuje dejstev glede uživanja nepremičnin, zadnje mirne posesti ali poteka meje.
Potek meje po podatkih katastra ni odločilen, če meja ni dokončno urejena in se ureja v sodnem postopku.
OZ člen 190, 283. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 196, 286.
neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - solidarni dolžnik - enotno in nujno sosporništvo - solidarna odgovornost zakonca - ugovor pasivne legitimacije - stroški življenjskih potreb otroka - nesklepčen pobotni ugovor - nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - državna štipendija
Mati je s sinovega računa dvignila denarni znesek, z namenom prikritja denarnega premoženja pri pridobivanju državne štipendije. V nadaljevanju je bil ta znesek porabljen za nakup čolna, ki spada v skupno premoženje nje in njenega bivšega moža. Vtoževani znesek tako predstavlja dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za povrnitev katerega toženka in njen bivši mož odgovarjata solidarno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
solastnina - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek za delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stavbe - etažna delitev - vzpostavitev etažne lastnine - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - potrebni stroški tehnične prilagoditve stavbe
V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg in višino tehničnih posegov, ki so nujno potrebni za fizično delitev posameznih enot ter na tej dejanski podlagi izvesti pravno oceno, ali gre za t.i. znatne prilagoditve, za katere je potrebno soglasje vseh solastnikov, ali pa zgolj za manjša dela, kjer tovrstno soglasje ni potrebno. Pritožbeno sodišče se namreč ne strinja s pritožbo, da je za vsak tovrsten poseg (tudi manjši) potrebno soglasje vseh solastnikov. V zvezi s tem je namreč prepričljivo mnenje pravne teorije, da je takšno stališče sodne prakse preveč togo (ozko) in v nasprotju z namensko razlago zakona. Ob ugotovitvi, da so za vzpostavitev etažne lastnine potrebni določeni manjši posegi in se vsaj eden od solastnikov zavzema za takšno delitev, je torej potrebno dati prednost fizični delitvi solastne nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, ne glede na obstoj soglasja (drugih) solastnikov glede izvedbe teh del in glede kritja stroškov s tem v zvezi. Pri presoji, kdaj šteti določeno prilagoditev za manjšo (neznatnejšo), je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, vsekakor pa je pri tem sprejemljivo stališče avstrijske sodne prakse, da v običajnih primerih tovrstnega kriterija ne presegajo delitveni stroški (potrebna vlaganja), ki se gibljejo okrog petih odstotkov skupne vrednosti nepremičnine.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje strank - neudeležba stranke na naroku - nemogoča izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - priznana dejstva - neprerekana dejstva
Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00009663
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/1, 59, 59/1. OZ člen 287, 287/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo preživnine za otroka - pojem protispisnosti - potrebni izvršilni stroški
Trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da dolžnikova denarna nakazila v spornem obdobju predstavljajo ravno plačilo izterjevane odškodnine in ne plačilo katere druge istovrstne obveznosti do upnice, je bilo na dolžniku in ne na upnici.
ZZK-1 člen 234, 234/1-1, 234/1-2, 234/5, 240, 240/1, 240/2, 240/3.
pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice
Ob jasnih določbah ZZK-1 (prvi do tretji odstavek 240. člena) ter ugotovitvi, da je udeleženka v ugovoru trdila, da listina ni bila izstavljena, je pravno nesprejemljiva teza pritožbe, da bi bilo treba ob takem stanju stvari opraviti še tehtanje, katera pravica prevlada - ali pravica udeleženke A. L., da prepreči vpis nekomu, ki ima dlje čas trajajočo posest, ali pravica predlagatelja do učinkovitega sodnega varstva. Kolikor pa pritožba omenja vlogo začasnega zastopnika (82. člen ZPP), je dodati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni kvečjemu omejitev stranke oz. udeleženca, ki mu je tak zastopnik postavljen, do izjave pred sodiščem, saj lahko poda izjavo le prek začasnega zastopnika.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - pravica do zdravljenja - poseg v ustavno pravico - pogoji za zdravljenje brez privolitve - začasna omejitev gibanja - psihično stanje - duševna bolezen
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je moč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Tak poseg je dopusten, če je nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Če si sama povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi njene pravice z nadomestitvijo njene odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če sama oseba vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr, predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku opravilo v obravnavanem primeru.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve, iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in da jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - poslovna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka
Postopek, v katerem se naravno stanje voljne nesposobnosti avtoritativno in pravnomočno ugotovi z odločbo sodišča, posledica takšne odločbe pa je poslovna nesposobnost osebe, je predviden zaradi varstva interesov tako prizadetih oseb in zaradi varstva pravnega prometa.