ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 158, 158/1.
neplačilo sodne takse - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stroški izvršilnega postopka kot pravdni stroški - domneva umika tožbe
Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. S pravnomočnostjo sklepa VL 26224/2017 z dne 26. 4. 2017 se je torej izvršilni postopek transformiral v pravdnega, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa na podlagi citiranega določila ZIZ v tožbo. Tako so tudi stroški, nastali v izvršilnem postopku, postali del pravdnih stroškov.
Odvetnica je pravilno zastopala toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko so pooblaščenci organizirani kot odvetniška družba, so za zastopanje pooblaščeni vsi družbeniki te družbe, če pa so organizirani kot odvetniška pisarna, so za zastopanje pooblaščeni tudi zaposleni v takšni odvetniški pisarni.
Podpis vlagatelja, ki nima pooblaščenca, se mora nahajati na koncu pisne vloge, medtem ko je podpis pooblaščenca, zlasti pa odvetnika, običajno v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika ali stranke - pravne osebe.
Dejstvo, da isto sodišče odloča v več postopkih, kjer je udeležen tožnik (civilni, kazenski), ne izkazuje pristranskosti sojenja v posameznih postopkih.
Članki niso objektivno žaljivi in iz njih ni mogoče zaznati senzacionalističnega poročanja, uporabe slabšalnih besed in zvez ali negativne vrednostne ocene tožnika. Toženka ob pisanju člankov tudi ni navajala, da je tožnik kriv očitanih mu kaznivih dejanj. Zgolj povzela je dogajanje na narokih v kazenskem postopku. V člankih je uporabljala pogojnik in povprečen bralec ni mogel zaključiti, da je tožnik kaznivo dejanje storil.
določitev sodnih penalov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost naložene obveznosti - razlaga izreka sodne odločbe - višina penalov - namen sodnih penalov
Kadar samo iz izreka ni mogoče v celoti razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo.
Končna presoja sorazmernosti višine nateklih sodnih penalov z vsebino nedenarne obveznosti je predvidena ob izpolnitvi obveznosti in ne že ob določitvi sodnih penalov, upoštevajoč pri tem namen, zaradi katerega je sodišče odredilo njihovo plačilo.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
Subjektivno dojemanje tožene stranke glede vsebine sodne poravnave pri njeni razlagi ni pomembno, zato pritožnica ne more doseči uporabe razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ niti s sklicevanjem na to, da se je tudi njen zastopnik kot pravni strokovnjak ob sklepanju poravnave nedvomno zavedal, da je treba s poravnavo popolnoma urediti razmerja med strankama.
Res je, da tožeča stranka kljub poskusom ni uspela odpraviti napake v zvezi z izdelovanjem varnostnih kopij. A pritožnica spregleda to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sledeč izvedenčevemu mnenju - da je šlo v tem delu le za enega od manjših segmentov pogodbenih obveznosti tožeče stranke, s tem pa za napako v neznatnem delu obveznosti, ki naročnikovega odstopa od pogodbe ne upravičuje (niti ob naknadnem roku).
Naročnik lahko odstopi od pogodbe o delu zaradi napak izpolnitve, ne da bi prej (neuspešno) zahteval odpravo napak, le v situacijah iz 638. člena OZ. Napake v običajnih lastnostih (lastnosti, ki bi jih glede na specificirano naročilo in poslovne potrebe tožene stranke moral imeti izdelek tožeče stranke po pravilih stroke, pa niso nič drugega kot običajne lastnosti izdelka), pa v ta okvir ne sodijo.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bili razlogi za njen odstop od Pogodbe na strani tožeče stranke, je sodišče prve stopnje njen odstop od Pogodbe pravilno pravno kvalificiralo kot odstop po volji naročnika.
Trditveno in dokazno breme glede omejitve podjemnikove pravice do polnega plačila je prvenstveno na naročniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011077
ZDR-1 člen 179.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se dokazni predlog tožnika po zaslišanju dodatnih prič (ki bi vedele izpovedati o delovanju prezračevalnega sistema pri toženi stranki) zavrne, medtem ko o preostalih neizvedenih dokaznih predlogih sploh ni odločilo. V 3. točki izpodbijane sodbe je nato navedlo, katere dokaze je izvedlo ter pojasnilo, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje in odsotnost vzročne zveze med škodo in ravnanjem tožene stranke kot temelja njene odškodninske odgovornosti izvedbo ostalih dokazov zavrnilo kot nepotrebno. Sodišče prve stopnje je s takšno pavšalno zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo tožnikovo pravico do izjave, saj nepopolna oziroma pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov stranki ne omogoča polnega, vsebinskega dialoga pred sodiščem prve stopnje in zato ogroža tudi pravico do pritožbe oziroma pravico stranke, da se v postopku izjavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 11, 11/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2.. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 14, 14/2.. URS člen 27.. KZ-1 člen 86, 86/9, 86/11, 87.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativni način se uresničuje tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca, pri tem pa mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00008715
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/1, 162, 163, 208. ZMZPP člen 10, 10/1, 20, 32. ZDen člen 78, 78/2, 80, 80/3.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - mednarodni element - navezne okoliščine - uporaba domačega prava - denacionalizacijski postopek - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - sklep o dedovanju - ugotovitev dedičev - vstopna pravica dediča - dedna transimisija - sposobnost biti stranka v postopku - delitev zapuščine
Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča.
Namesto dediča, ki ob zaključku zapuščinske obravnave ni več živ, vstopijo njegovi dediči.
Dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pred izdajo sklepa o dedovanju pa je umrl, tako ni mogoče razglasiti za dediča, ampak pride do dedne transmisije.
izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe - vrsta začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - vsebina predloga
Po določilu 273. člena ZIZ se začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, izvrši z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Denarne kazni je skladno z drugim odstavkom 273. člena ZIZ mogoče izreči zgolj v primeru kršitve začasne odredbe po 3. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, torej kadar sodišče dolžniku izreče prepoved, da ne sme storiti ničesar, kar bi povzročilo škodo upniku, ter da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Take vrste začasna odredba ni bila predlagana in tudi ne izdana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00009663
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/1, 59, 59/1. OZ člen 287, 287/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo preživnine za otroka - pojem protispisnosti - potrebni izvršilni stroški
Trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da dolžnikova denarna nakazila v spornem obdobju predstavljajo ravno plačilo izterjevane odškodnine in ne plačilo katere druge istovrstne obveznosti do upnice, je bilo na dolžniku in ne na upnici.
ZZK-1 člen 234, 234/1-1, 234/1-2, 234/5, 240, 240/1, 240/2, 240/3.
pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice
Ob jasnih določbah ZZK-1 (prvi do tretji odstavek 240. člena) ter ugotovitvi, da je udeleženka v ugovoru trdila, da listina ni bila izstavljena, je pravno nesprejemljiva teza pritožbe, da bi bilo treba ob takem stanju stvari opraviti še tehtanje, katera pravica prevlada - ali pravica udeleženke A. L., da prepreči vpis nekomu, ki ima dlje čas trajajočo posest, ali pravica predlagatelja do učinkovitega sodnega varstva. Kolikor pa pritožba omenja vlogo začasnega zastopnika (82. člen ZPP), je dodati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni kvečjemu omejitev stranke oz. udeleženca, ki mu je tak zastopnik postavljen, do izjave pred sodiščem, saj lahko poda izjavo le prek začasnega zastopnika.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika.
Ker tožena stranka trdi, da je vtoževana terjatev plačana, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, da se plačila iz analitične (konto) kartice nanašajo ravno na vtoževano terjatev.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da obdolženka ni imela nobenega motiva za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ker se je dobro zavedala, da denarja ni hranila pravilno in da bo v primeru primanjkljaja sama morala pokriti primanjkljaj, kar se je tudi zgodilo. Kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 209. člena KZ-1, stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Za obstoj kaznivega dejanja je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane, med drugim, pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Obdolženki, ki ji je bil denar last banke 1 zaupan v zvezi s poslovanjem pogodbene pošte, si je ta denar protipravno prilastila za plačilo zapadlih najemnin torej za lastne potrebe. Denar je pravi lastnici odtegnila brez relevantne pravne podlage, torej si ga protipravno prilastila, povzročen primanjkljaj pa je bil pokrit šele s kompenzacijo med R. H. s. p., in P. d. o. o., za po obdolženki opravljene storitve na pogodbeni pošti ... .
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - poslovna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka
Postopek, v katerem se naravno stanje voljne nesposobnosti avtoritativno in pravnomočno ugotovi z odločbo sodišča, posledica takšne odločbe pa je poslovna nesposobnost osebe, je predviden zaradi varstva interesov tako prizadetih oseb in zaradi varstva pravnega prometa.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - identiteta nepremičnine
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da je stališče prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti kontinuitete v konkretnem primeru pretogo. Dejstvo je, da sta bili obe pogodbi, torej pogodba datirana z dnem 1.12.1992 in pogodba datirana z dnem 17.12.1992, dne 2.12.1992 predloženi upravnemu organu zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Jasno je torej, da nobena od teh pogodb ni mogla biti sklenjena šele 17.12.1992. Izkaz dneva predložitve davčnemu organu kvečjemu izkazuje hkratno oziroma sočasno sklenitev obeh pogodb. Datum 17.12.1992 na pogodbi, s katero je Občina P. prodala I. A. stanovanje, pa je očitno napačen.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje strank - neudeležba stranke na naroku - nemogoča izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - priznana dejstva - neprerekana dejstva
Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.