Prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 42. člena ZPrCP, storjenega na način, kot ga prvostopenjsko sodišče očita storilcu in je opisan pod točko I izreka izpodbijane sodbe, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, zato obdolženemu tudi ni mogoče očitati dejanja opisanega pod točko II izreka izpodbijane sodbe, saj tega v skladu s sedmim odstavkom v povezavi s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP lahko stori le neposredni udeleženec prometne nesreče, kar pa obdolženec, glede na pojasnjeno, ni.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 243, 286, 286b. OZ člen 299, 378.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - črna gradnja - nedovoljena črna gradnja - legalizacija črne gradnje - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da legalizacija sporne nepremičnine (trenutno) glede na omejitve črne gradnje ni mogoča. Sporno nepremičnino je zato pravilno ovrednotilo ob upoštevanju ocene, ki jo je izvedenec podal za primer, ko legalizacija ni mogoča (z upoštevanjem vzpostavitve stanja po prvotnem gradbenem dovoljenju).
OZ člen 6, 174, 239, 239/2, 619. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1.
izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - dvom o nepristranosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odškodninska odgovornost bolnice - zdravniška strokovna napaka - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - pomanjkanje vzročne zveze - neobstoj vzročne zveze
V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke.
Izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca.
Operacija zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost. Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela, ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00008775
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 33, 33/1, 50, 61, 61/2, 62, 62/1. ZS člen 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 357a. ZOdv člen 16, 16/1.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - odvetniški pripravnik - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pravni pouk
Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.
Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008737
ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.
Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.
Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje."
Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).
zapuščina - zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - izrek napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka tudi ni vezana.
Zahtevek, s katerim dedič zahteva ugotovitev, da neko premoženje sodi ali pa ne sodi v zapuščino, se lahko nanaša le na konkretno premoženje, ne pa na zatrjevanje in dokazovanje posplošenega negativnega dejstva, da "po zapustniku ni nobene zapuščine".
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - varovanje interesov upnikov - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe - končna razdelitev - korporacijske pravice
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.
Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009081
ZPP člen 8, 21, 21/1, 182, 182/3, 196, 214, 214/3, 254, 350, 350/2. ZZZDR člen 59. ZD člen 141, 142, 142/1, 145, 146, 146/1, 146/2, 210. SPZ člen 70, 72, 72/5.
premoženjska razmerja med zakoncema - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - dedovanje - dediščina - dediščinska skupnost - napotitev na pravdo - dopolnitev izvedenskega mnenja - prenehanje zakonske zveze - aktivna legitimacija dediča - vlaganja bivšega zakonca po prenehanju zakonske zveze - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - pasivna legitimacija dedičev - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - predlog za delitev skupnega premoženja - ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - predujem za stroške izvedenca - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo
Pri ugotavljanju višine deleža, ki pripada nekdanjemu zakoncu na skupnem premoženju, običajno ne gre le za računske operacije, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. Pri opisni oceni prispevka posameznega zakonca k povečanju ali ohranitvi skupnega premoženja mora sodišče te prispevke vsebinsko obrazložiti na način, da pravdnim strankam omogoči, da lahko preverijo, ali je sodišče te prispevke upoštevalo in na kakšen način, ki sicer numerično ni ovrednoten.
Če nekateri dediči zahtevek dediča, ki je napoten na pravdo, priznavajo, to pomeni, da se interesi teh dedičev ne razhajajo, so torej enaki in največkrat celo (tesno) povezani z medsebojnimi pravnimi razmerji, glede predmeta sodnega odločanja, zato ti dediči sledijo istemu cilju in imajo enak pravni interes, da dedič, ki je napoten na pravdo, uspe s pravovarstvenim zahtevkom. S tem je izkazan pravni interes dedičev, ki niso bili napoteni na pravdo, da lahko izjemoma nastopajo na aktivni strani, čeprav se s pravovarstvenim zahtevkom uveljavlja sodno varstvo, ki pripada dediču, ki je napoten na pravdo. Če bi pritožbeno sodišče tožbo teh tožnikov zavrglo, kot predlagata v pritožbi toženki, bi hkrati moralo zavrniti tožbeni zahtevek, ker v pravdi ne bi sodelovali vsi dediči po zapustniku.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da mora tožena stranka določno v odstotku ali ulomku zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
Sodišče lahko pravilno in pravično razdeli (skupno) premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem (skupnem) premoženju. V pravdi se zato odloča le o tem, ali je zapuščina ali del zapuščine skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev in če je odgovor pozitiven, kolikšen del skupnega premoženja (ne) spada v zapuščino, ker gre za delež, ki pripada drugemu zakoncu.
Sodna praksa le v izjemnih primerih dopušča delitev skupne lastnine v pravdnem postopku. Gre za primere, ko se izkaže, da bi bilo nesmiselno podvajati postopke, ker med dediči zapustnika in zakoncem zapustnika (ali med nekdanjima zakoncema) ni sporen način delitve in gre za obojestranski predlog, ali če se zahteva izplačilo deleža, pa se s tem predlogom pravdne stranke strinjajo, ali gre za sorazmerno majhna vlaganja in se zahteva plačilo deleža v denarju, ali če gre za vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja, ali pa v primeru nedopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem skupnega lastnika.
Po prenehanju zakonske zveze skupno premoženje več ne obstaja. Vlaganja po prenehanju zakonske zveze ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju.
Stranka, ki predlaga dokaz z izvedencem, krije stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca, razen če je mogoče nasprotni stranki očitati neskrbnost pri izvedbi dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009156
ZZZDR člen 60. SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 37, 126. ZPP člen 359.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - način delitve - sporazum o načinu delitve stvari - kriteriji za delitev solastnine
Če se skupni lastniki ne morejo sporazumeti, mora odločiti o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
Po tem, ko je udeležencema postopka dalo številne možnosti, da bi se sporazumela o načinu delitve, sodišče prve stopnje z delitvijo ni smelo več odlašati in je moralo po kriterijih, ki jih določajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek 70. člena SPZ, odločiti o predlogu.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
Prisotnost določene količine vode in maziva oziroma čistilnega sredstva za transportne trakove na tleh proizvodne hale je običajna, celo neizogibna okoliščina delovnega procesa, ki je bila tožniku znana. Glede na to, da voda z mazivom ves čas kaplja s stroja za pasterizacijo, bi bila pretirana zahteva, da mora delodajalec delavcem ves čas zagotavljati suha in popolnoma nedrseča tla. Seveda pa je bil dolžan sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da tveganja, ki izvirajo iz vlažnih in posledično bolj drsečih tal, zmanjša na najnižjo možno mero. Delodajalec je določene zaščitne ukrepe izvedel, tožnik pa ni trdil, da bi bili ti ukrepi nezadostni in neustrezni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da padec ni posledica protipravnega (nedopustnega) ravnanja zavarovanca tožene stranke, temveč tožnikove neprevidnosti oziroma nesrečnega naključja.
ZPP člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2. OZ člen 134, 178, 178/2, 179, 179/3.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - formalni sosporniki - več tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga - odškodninski zahtevek
Ker seštevek vrednosti zahtevkov, ki jih uveljavlja vsak od tožnikov, znaša 30.000,00 EUR in tudi ne gre za spor iz drugega ali tretjega odstavka 30. člena ZPP, je odločitev, da za sojenje v konkretni zadevi okrajno sodišče ni stvarno pristojno, pravilna
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacije
Ni podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice.
Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.