ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6, 221f/6-2.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - nepodaljšljivi rok - sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - predlog za podaljšanje roka
Po izrecni določbi petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati. Zato predlogu predlagatelja za podaljšanje roka, tudi v kolikor bi bil vložen, preden se rok izteče, ne bi bilo mogoče ugoditi. Zahteve za vrnitev v prejšnje stanje pa v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00009763
ZDKG člen 15, 15/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zaščitena kmetija - dedovanje zaščitenih kmetij - nujni delež - izplačilo nujnega dednega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - nujni deleži v naravi - vrednost nujnega deleža - višina nujnega deleža - pravica do obravnavanja v postopku
Sodišče je odločalo o tem, ali nujnemu dediču v zvezi z dedovanjem tistega dela zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, pripada le denarna vrednost nujnega deleža, ali pa lahko za poplačilo prejme posamezne nepremičnine. Za odgovor na navedeno vprašanje je izbralo ustrezno materialnopravno podlago, namreč določilo četrtega odstavka 15. člen ZDKG, ki ga je tudi pravilno uporabilo. Po dopolnitvi dokaznega postopka z izvedencem in cenilcem za kmetijska zemljišča se je lahko zanesljivo prepričalo, da zemljišča, ki jih je dodelilo nujnemu dediču, niso pomembna za zaščiteno kmetijo; da zaradi njihove izločitve ne bo znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije, pa je potrdila tudi pristojna upravna enota.
OZ člen 6, 174, 239, 239/2, 619. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1.
izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - dvom o nepristranosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odškodninska odgovornost bolnice - zdravniška strokovna napaka - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - pomanjkanje vzročne zveze - neobstoj vzročne zveze
V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke.
Izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca.
Operacija zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost. Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela, ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - identiteta pravovarstvenega zahtevka - ne bis in idem - predhodna odredba - prednostna poplačilna pravica
Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.
Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011603
ZPP člen 155.. OZ člen 190, 191.
odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - javni uslužbenec - kilometrina - potrebni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Za odločitev je bistven 191. člen OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Ker se tožena stranka na omenjene okoliščine glede pridržanja zahtevati nazaj ali izognitvi sili v postopku na prvi stopnji niti ni sklicevala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
Kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP), ki jih je v primeru strankinega uspeha v pravdi dopustno prevaliti na nasprotno stranko, se ne štejejo stroški, povezani s tem, da ima pooblaščenec sedež izven območja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008737
ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.
Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.
Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje."
Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00009158
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - avtorske pravice - male avtorske pravice - radijska dejavnost - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - podlaga za odmero nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - tarifa SAZAS - skupni sporazum - materialno procesno vodstvo
Tarifa 98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
Ker so dokazni predlogi pravdnih strank v obeh sporih v pretežni meri enaki, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prekinitev postopka I Pg 154/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, do pravnomočne rešitve spora XI Pg 3008/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, smotrna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je v okoliščinah danega primera pomemben tudi vidik pravne varnosti. Sodišče prve stopnje se je z odločitvijo o prekinitvi postopka izognilo nevarnosti, da bi ob istem pravno relevantnem dejanskem stanju prišlo do dveh različnih odločitev.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacije
Ni podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice.
Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevalo podlago iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki v 1. alineji kot zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V zvezi s tem so odločilne ugotovitve, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, da je bilo tožnikovo delovno mesto v resnici ukinjeno, ter da so dela tega delovnega mesta prevzeli trije delavci tožene stranke ter družba, s katero je tožena stranka sodelovala že pred spremembo sistemizacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev utemeljeno zavrnilo tožnikovo vztrajanje, da so bile organizacijske spremembe pri toženi stranki le navidezne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00008775
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 33, 33/1, 50, 61, 61/2, 62, 62/1. ZS člen 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 357a. ZOdv člen 16, 16/1.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - odvetniški pripravnik - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pravni pouk
Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.
Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009081
ZPP člen 8, 21, 21/1, 182, 182/3, 196, 214, 214/3, 254, 350, 350/2. ZZZDR člen 59. ZD člen 141, 142, 142/1, 145, 146, 146/1, 146/2, 210. SPZ člen 70, 72, 72/5.
premoženjska razmerja med zakoncema - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - dedovanje - dediščina - dediščinska skupnost - napotitev na pravdo - dopolnitev izvedenskega mnenja - prenehanje zakonske zveze - aktivna legitimacija dediča - vlaganja bivšega zakonca po prenehanju zakonske zveze - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - pasivna legitimacija dedičev - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - predlog za delitev skupnega premoženja - ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - predujem za stroške izvedenca - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo
Pri ugotavljanju višine deleža, ki pripada nekdanjemu zakoncu na skupnem premoženju, običajno ne gre le za računske operacije, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. Pri opisni oceni prispevka posameznega zakonca k povečanju ali ohranitvi skupnega premoženja mora sodišče te prispevke vsebinsko obrazložiti na način, da pravdnim strankam omogoči, da lahko preverijo, ali je sodišče te prispevke upoštevalo in na kakšen način, ki sicer numerično ni ovrednoten.
Če nekateri dediči zahtevek dediča, ki je napoten na pravdo, priznavajo, to pomeni, da se interesi teh dedičev ne razhajajo, so torej enaki in največkrat celo (tesno) povezani z medsebojnimi pravnimi razmerji, glede predmeta sodnega odločanja, zato ti dediči sledijo istemu cilju in imajo enak pravni interes, da dedič, ki je napoten na pravdo, uspe s pravovarstvenim zahtevkom. S tem je izkazan pravni interes dedičev, ki niso bili napoteni na pravdo, da lahko izjemoma nastopajo na aktivni strani, čeprav se s pravovarstvenim zahtevkom uveljavlja sodno varstvo, ki pripada dediču, ki je napoten na pravdo. Če bi pritožbeno sodišče tožbo teh tožnikov zavrglo, kot predlagata v pritožbi toženki, bi hkrati moralo zavrniti tožbeni zahtevek, ker v pravdi ne bi sodelovali vsi dediči po zapustniku.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da mora tožena stranka določno v odstotku ali ulomku zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
Sodišče lahko pravilno in pravično razdeli (skupno) premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem (skupnem) premoženju. V pravdi se zato odloča le o tem, ali je zapuščina ali del zapuščine skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev in če je odgovor pozitiven, kolikšen del skupnega premoženja (ne) spada v zapuščino, ker gre za delež, ki pripada drugemu zakoncu.
Sodna praksa le v izjemnih primerih dopušča delitev skupne lastnine v pravdnem postopku. Gre za primere, ko se izkaže, da bi bilo nesmiselno podvajati postopke, ker med dediči zapustnika in zakoncem zapustnika (ali med nekdanjima zakoncema) ni sporen način delitve in gre za obojestranski predlog, ali če se zahteva izplačilo deleža, pa se s tem predlogom pravdne stranke strinjajo, ali gre za sorazmerno majhna vlaganja in se zahteva plačilo deleža v denarju, ali če gre za vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja, ali pa v primeru nedopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem skupnega lastnika.
Po prenehanju zakonske zveze skupno premoženje več ne obstaja. Vlaganja po prenehanju zakonske zveze ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju.
Stranka, ki predlaga dokaz z izvedencem, krije stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca, razen če je mogoče nasprotni stranki očitati neskrbnost pri izvedbi dokaza.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb tožene stranke izhaja, da začasno povečan obseg dela pri toženi stranki v času sklepanja pogodb o zaposlitvi s tožnico ni bil podan. Ni podlage za zaključek, da je šlo ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi s tožnico za začasno povečan obseg dela, katerega tožena stranka sama veže na promet oziroma uspešnost poslovanja.
Četudi je v zvezi z vprašanjem transformacije ključen čas in okoliščine ob sklepanju pogodbe, pa je za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomembno tudi to, da je čas trajanja razloga za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.
telesni napad - sodelovanje v pretepu - žalitev - verbalni napad - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - delež povzročiteljev škode - izključitev protipravnosti zaradi silobrana - neizogibno potrebna obramba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - udarec s pestjo v obraz - udarec v lice - zlom nosne kosti
Tožnica je toženca z vilicami poskušala zabosti, toženec pa je tožnico večkrat udaril v obraz. Vendar se ni samo branil, temveč je, glede na to, da so bile poškodbe pri tožnici hujše kot pri njem, obrambo, ki bi bila neizogibno potrebna za odvrnitev napada, presegel in se s tem prekomerno odzval. Tako je pravilen zaključek o njegovem soprispevku v višini 60 % in njenem v višini 40 %.