• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep I Cp 2305/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00008694
    ZPP člen 39, 44.
    opredelitev vrednosti spornega predmeta - preizkus pravilne ocene vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - preizkus vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti - priglasitev stroškov postopka
    Sodišče preverja vrednost spornega predmeta v primeru, ko bi zaradi tega nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 2376/2017
    28.2.2018
    DEDNO PRAVO
    VSL00009361
    Zakon o dedovanju člen 60, 60/1, 61, 61/1.
    neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napaka volje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - zastaralni rok za vložitev tožbe
    Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev notarske oporoke zavrnilo, ker naj bi tožničina pravica do izpodbijanja oporoke ugasnila zaradi zastaranja ter se je pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 563/2001, ki stoji na stališču, da je odločilen trenutek začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD razglasitev oporoke in da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Novejša sodna praksa in pravna teorija pa nasprotno stojita na stališču, da so roki za izpodbijanje oporoke zastaralni in da sta mogoča pretrganje in ustavitev zastaranja.
  • 3.
    VSM Sodba PRp 34/2018
    28.2.2018
    PREKRŠKI
    VSM00009551
    ZPrCP člen 110, 110/3, 110/7, 109, 109/1, 107, 107/3, 107/12.
    dejanje ni prekršek - udeleženec prometne nesreče - prometna nesreča - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti
    Prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 42. člena ZPrCP, storjenega na način, kot ga prvostopenjsko sodišče očita storilcu in je opisan pod točko I izreka izpodbijane sodbe, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, zato obdolženemu tudi ni mogoče očitati dejanja opisanega pod točko II izreka izpodbijane sodbe, saj tega v skladu s sedmim odstavkom v povezavi s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP lahko stori le neposredni udeleženec prometne nesreče, kar pa obdolženec, glede na pojasnjeno, ni.
  • 4.
    VDSS Sodba Pdp 938/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00011459
    ZObr člen 98f, 98f/1.. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1, 52/2.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
    dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
    ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.
  • 5.
    VSL Sklep I Cp 2513/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00009156
    ZZZDR člen 60. SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 37, 126. ZPP člen 359.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - način delitve - sporazum o načinu delitve stvari - kriteriji za delitev solastnine
    Če se skupni lastniki ne morejo sporazumeti, mora odločiti o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).

    Po tem, ko je udeležencema postopka dalo številne možnosti, da bi se sporazumela o načinu delitve, sodišče prve stopnje z delitvijo ni smelo več odlašati in je moralo po kriterijih, ki jih določajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek 70. člena SPZ, odločiti o predlogu.
  • 6.
    VDSS Sklep Pdp 170/2018
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00011019
    ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/5.
    začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - regulacijska začasna odredba
    Glede obstoja osnovnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve) je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da za izdajo ureditvene začasne odredbe tega pogoja ni potrebno izkazati, da pa to zahtevo nadomešča pogoj, da je izdaja začasne odredbe upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe, čeprav verjetnost uspeha v pravdi pomeni izpolnitev pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ, torej verjetnosti obstoja terjatve. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica verjetnosti obstoja terjatve v tej fazi postopka ni izkazala, saj tega v konkretnem primeru brez izvedbe dokazov v postopku o glavni stvari ni mogoče ugotoviti.
  • 7.
    VDSS Sodba Pdp 641/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011011
    ZDR-1 člen 4, 13, 16.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
  • 8.
    VSL Sodba I Cpg 97/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - FIRMSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00009510
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7, 358. ZGD-1 člen 13, 21, 21/1, 23, 23/2.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - firma - uporaba firme - načelo izključnosti firme - razlikovanje firme - sklepčnost - neodpravljiva nesklepčnost - fantazijski dodatek
    Drži sicer stališče sodišča prve stopnje, da beseda BURIN nima razlikovalnega učinka, vendar ga tudi ne more imeti. Gre namreč za generični pojem, saj ima beseda BURIN ustaljen pomen, ki označuje vrsto vetra v Jadranu. Zaradi svojega splošnega pomena beseda BURIN (zlasti na področju navtične dejavnosti) ne more imeti razlikovalnega učinka in kot taka ne uživa varstva firme.

    V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje ocenilo, da lahko samo odpravi kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana zato, ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, čeprav za to niso bili podani pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, in sicer z ugotovitvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi neodpravljive nesklepčnosti tožbe izdati zamudno zavrnilno sodbo na podlagi tretjega odstavka 318. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe iz 6. alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na seji samo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.
  • 9.
    VSL Sklep I Cp 412/2018
    28.2.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00008695
    ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
    zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona
    V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
  • 10.
    VSL Sklep I Cpg 84/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009815
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 206, 206/1, 206/1-1.
    predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ugovori iz temeljnega razmerja - načelo pravne varnosti
    Ker so dokazni predlogi pravdnih strank v obeh sporih v pretežni meri enaki, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prekinitev postopka I Pg 154/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, do pravnomočne rešitve spora XI Pg 3008/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, smotrna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je v okoliščinah danega primera pomemben tudi vidik pravne varnosti. Sodišče prve stopnje se je z odločitvijo o prekinitvi postopka izognilo nevarnosti, da bi ob istem pravno relevantnem dejanskem stanju prišlo do dveh različnih odločitev.
  • 11.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1929/2017
    28.2.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00008971
    ZTLR člen 24, 24/2, 25.
    gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba namembnosti objekta - pošteni graditelj - gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
    Z dograditvijo ali graditvijo objekta, nadzidavo ali adaptacijo tujega gradbenega objekta v solastnini se je v času gradnje veljavnem ZTLR izjemoma pridobila lastninska pravica. Solastnik, ki je s svojimi sredstvi v soglasju z ostalimi solastniki prezidal obstoječo zgradbo tako, da je s tem nastala nova zgradba, je pridobil lastninsko pravico na tem objektu.
  • 12.
    VSL Sklep Cst 97/2018
    28.2.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00008915
    ZFPPIPP člen 383b, 395, 395/2, 403, 403/1, 406, 406/2.
    ugovor proti odpustu obveznosti - izpraznitev stanovanja - zavrnitev ugovora - sodelovalna dolžnost - postopek osebnega stečaja
    Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji, je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem.
  • 13.
    VSL Sodba I Cp 2099/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009011
    OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
    obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
    Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 2042/2017
    28.2.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009389
    OZ člen 131, 132, 168, 168/3, 380.
    pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - obseg in višina škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
    Denarni znesek, plačan tožniku v letu 2012 iz naslova nateklih zamudnih obresti, je tako že predstavljal povračilo škode, ki je tožniku nastala zaradi nemožnosti razpolaganja z glavno terjatvijo. Tožnik bi bil zato upravičen do odškodnine, uveljavljene v tem postopku, če bi dokazal, da mu je zaradi tega, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati s sporno terjatvijo iz naslova neizplačanih plač in odpravnine v višini 18.931,82 EUR, nastala višja škoda od že izplačanih 119.561,17 EUR. Čeprav je toženka na navedeno opozorila, se tožnik o tem ni izrekel. Glede na to, da znesek zamudnih obresti predstavlja več kot šestkratnik tožnikove terjatve, pa je utemeljen tudi sklep, da z vezavo denarnih sredstev pri banki v celotnem obdobju zamude z izpolnitvijo ne bi bil dobil več, kot je iz naslova zamudnih obresti že prejel. Zaključek sodbe, da tožnik ni dokazal zatrjevane izgube dobička, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati z zneskom v višini sporne terjatve, je iz navedenih razlogov pravilen.
  • 15.
    VSL Sklep Cst 78/2018
    28.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00010204
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 271, 271/2, 384, 399, 399/4, 399/4-4, 406, 406/1, 406/1-1.
    postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - fiktivni pravni posel - predlog za izvršbo - opustitev vložitve ugovora - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
    Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi ugotovilo, da sta bila tako terjatev kot hipoteka pridobljeni z izpodbojnim dejanjem, ki je v opustitvi vložitve ugovora s strani M. S., da sta podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbojnosti ter da je potrebno uporabiti drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izhaja, da je podan dejanski stan iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je ovira za odpust obveznosti.
  • 16.
    VSL Sodba I Cp 1996/2017
    28.2.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009542
    OZ člen 131, 171, 179, 179/1, 179/2.
    telesni napad - sodelovanje v pretepu - žalitev - verbalni napad - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - delež povzročiteljev škode - izključitev protipravnosti zaradi silobrana - neizogibno potrebna obramba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - udarec s pestjo v obraz - udarec v lice - zlom nosne kosti
    Tožnica je toženca z vilicami poskušala zabosti, toženec pa je tožnico večkrat udaril v obraz. Vendar se ni samo branil, temveč je, glede na to, da so bile poškodbe pri tožnici hujše kot pri njem, obrambo, ki bi bila neizogibno potrebna za odvrnitev napada, presegel in se s tem prekomerno odzval. Tako je pravilen zaključek o njegovem soprispevku v višini 60 % in njenem v višini 40 %.
  • 17.
    VSL Sklep IV Cpg 153/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSL00025345
    ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
    Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
  • 18.
    VSL Sklep I Cp 2482/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00008789
    URS člen 22, 29. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91.
    nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
    Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
  • 19.
    VSL Popravni sklep in dopolnilna sodba II Cp 1586/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009329
    ZPP člen 325, 325/1, 328, 328/1.
    dopolnilna sodba - stroškovna odločitev - popravni sklep - druga očitna pisna pomota
    Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP). Tožena stranka je z vlogo z dne 12. 12. 2017 predlagala dopolnitev sodbe. Njen predlog se nanaša (le) na stroške postopka, saj pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških (še) ni odločilo. Pritožbeno sodišče je zato o pritožbenih stroških tožene stranke odločilo z dopolnilno sodbo.
  • 20.
    VDSS Sodba Pdp 777/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00011603
    ZPP člen 155.. OZ člen 190, 191.
    odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - javni uslužbenec - kilometrina - potrebni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
    Za odločitev je bistven 191. člen OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Ker se tožena stranka na omenjene okoliščine glede pridržanja zahtevati nazaj ali izognitvi sili v postopku na prvi stopnji niti ni sklicevala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.

    Kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP), ki jih je v primeru strankinega uspeha v pravdi dopustno prevaliti na nasprotno stranko, se ne štejejo stroški, povezani s tem, da ima pooblaščenec sedež izven območja sodišča.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>