prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - identiteta pravovarstvenega zahtevka - ne bis in idem - predhodna odredba - prednostna poplačilna pravica
Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.
Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00010182
OZ člen 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 660, 661, 662, 663, 664, 665. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116. ZPP člen 324, 324/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec gradbenih del - pogodbena dela - sanacija napak - dodatna dela - napake izvršenega dela - nekvalitetno izvedena dela - dogovorjen obseg gradbenih del - pravočasno in pravilno grajanje napak - plačilo za opravljena dela - končna situacija - dokončni obračun - posebne gradbene uzance - dokazna ocena - predpravdno izvedensko mnenje - pritožbene novote
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi izven pravdnega postopka, se lahko v pravdi upošteva zgolj kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva stranke, ki ga je pridobila, torej kot strankina navedba. Gre le za gradivo, s katerim je tožeča stranka v postopku zastopala svojo dejansko tezo, ki pa v izvedenem dokaznem postopku ni bila potrjena.
Tožeča stranka je pomanjkljivosti pri izvedbi del priznala, ni pa podala konkretiziranih trditev o tem, katera dela (in v kakšni količini), ki jih je izvedla, ne sodijo med pogodbena (po Pogodbi in Aneksu št. 1) ali sanacijska dela, temveč gre za nova, dodatna dela. Brez konkretnih trditev o tem, katera dela in v kakšnem obsegu naj bi predstavljala dodatna dela, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na njihovo plačilo ne more biti uspešna. Zgolj s predložitvijo svojega obračuna del (iz katerega tudi sicer ni mogoče razbrati, katera dela naj bi bila dodatna dela), tožeča stranka ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno relevantnih dejstvih. Iz istega razloga tudi vpogled v količine izvedenih del v gradbenem dnevniku ne bi mogel nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Glede na to, da je tožeča stranka priznala nekvalitetno izvedbo del in se zavezala k izvedbi sanacije na predlagani način, vprašanje pravilnega grajanja napak ni bilo sporno in posledično za odločitev v konkretni zadevi niti ne relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba namembnosti objekta - pošteni graditelj - gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Z dograditvijo ali graditvijo objekta, nadzidavo ali adaptacijo tujega gradbenega objekta v solastnini se je v času gradnje veljavnem ZTLR izjemoma pridobila lastninska pravica. Solastnik, ki je s svojimi sredstvi v soglasju z ostalimi solastniki prezidal obstoječo zgradbo tako, da je s tem nastala nova zgradba, je pridobil lastninsko pravico na tem objektu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009159
ZPP člen 8, 212. OZ člen 3.
pogodba o leasingu - pogodba o operativnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena odškodninska odgovornost - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili - pravica do povrnitve škode - povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe - vrednost vozila - predmet leasinga - cenitev - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - brezplačna pravna pomoč
V primeru razdrtja pogodbe zaradi kršitev na strani leasingojemalca ima leasingodajalec poleg zapadlih obveznosti tudi pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe. Od vsote neplačanih obrokov pa je potrebno odšteti vrednost predčasno vrnjenega vozila (predmeta leasinga).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnik zmogel svoje (materialno) dokazno breme in dokazal, da je bila cenitev vozila ustrezna.
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008737
ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.
Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.
Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje."
Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008695
ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona
V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
ZFPPIPP člen 383b, 395, 395/2, 403, 403/1, 406, 406/2.
ugovor proti odpustu obveznosti - izpraznitev stanovanja - zavrnitev ugovora - sodelovalna dolžnost - postopek osebnega stečaja
Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji, je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem.
ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
ZPP člen 13, 100, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZD člen 132.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - smrt stranke - pooblaščenec - predhodno vprašanje - veljavnost oporoke - oporočni dedič - zakoniti dedič - aktivna legitimacija - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje
Od veljavnosti oporoke je odvisno, ali bo po pokojni tožnici uvedeno oporočno ali zakonito dedovanje in s tem tudi, ali ima aktivno legitimacijo dosedanji pooblaščenec tožnice (njen oporočni dedič) ali zakonita dediča (njena brata, pri čemer eden od njiju nastopa na pasivni strani). O tem vprašanju se bo odločalo v že uvedenem zapuščinskem postopku.
Toženec in njegov brat, ki še nimata položaja zakonitih dedičev (po pokojni tožnici bosta dedovala le v primeru neveljavnosti oporoke), pooblaščencu tožnice ne moreta odpovedati pooblastila.
Nadaljevanje postopka bi zato lahko nesprejemljivo posegalo v njune temeljne procesne pravice, ki izhajajo iz (ustavnega in konvencijskega) jamstva poštenega postopka.
ZKP člen 95, 95/4, 402, 402/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/6, 12. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 11, 20, 27, 27/1.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ogroženost preživljanja
Novela ZST-C je kriterije za celotno in delno oprostitev plačila sodnih taks v določeni meri spremenila, saj je dodala nov šesti odstavek v 11. členu. Po tem je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena (tudi) stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči.
Pritožnik se je v zvezi s predlogom za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka skliceval na smiselno uporabo meril, ki na podlagi ZST-1 veljajo za oprostitev plačila sodnih taks. Tovrstno preslikavanje kriterija iz ZST-1 oziroma ZBPP v določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP je preuranjeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00009256
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 112, 113, 114. ZVEtL člen 31.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - (ne)vpis v zemljiško knjigo - vpis v kataster stavb - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev
Predlagatelji predlagajo postopek po ZVEtL, predno je pričel veljati ZVEtL-1. Po ZVEtL-1 bi lahko predlagali vpis posameznih delov stavbe (kleti). Odločitev sodišča, da šteje, da je etažna lastnina na podlagi dogovora že popolnoma vzpostavljena in da zato zavrne predlog, je preuranjena. Sodišče mora najprej pozvati predlagatelje, da pojasnijo, kateri deli niso vpisani in nato odloči, ali je etažna lastnina že vzpostavljena, ali gre za postopek za dokončanje etažne lastnine.
Prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 42. člena ZPrCP, storjenega na način, kot ga prvostopenjsko sodišče očita storilcu in je opisan pod točko I izreka izpodbijane sodbe, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, zato obdolženemu tudi ni mogoče očitati dejanja opisanega pod točko II izreka izpodbijane sodbe, saj tega v skladu s sedmim odstavkom v povezavi s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP lahko stori le neposredni udeleženec prometne nesreče, kar pa obdolženec, glede na pojasnjeno, ni.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - meritorna odločitev sodišča - pravnomočna odločitev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - kaznovanje udeležencev postopka - popolnost pritožbe - formalni preizkus pritožbe
Ob dejstvu, da je pritožbeno sodišče s tem sklepom že tretjič zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke v zvezi s sodnimi taksami kot neutemeljeno, ocenjuje, da ta z veriženjem vlog z bistveno enako vsebino zlorablja pravice, ki ji gredo v postopku, s tem pa po nepotrebnem obremenjuje sodišče z dodatnimi postopki.