• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep I Cp 2305/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00008694
    ZPP člen 39, 44.
    opredelitev vrednosti spornega predmeta - preizkus pravilne ocene vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta - preizkus vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti - priglasitev stroškov postopka
    Sodišče preverja vrednost spornega predmeta v primeru, ko bi zaradi tega nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 1468/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00009081
    ZPP člen 8, 21, 21/1, 182, 182/3, 196, 214, 214/3, 254, 350, 350/2. ZZZDR člen 59. ZD člen 141, 142, 142/1, 145, 146, 146/1, 146/2, 210. SPZ člen 70, 72, 72/5.
    premoženjska razmerja med zakoncema - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - dedovanje - dediščina - dediščinska skupnost - napotitev na pravdo - dopolnitev izvedenskega mnenja - prenehanje zakonske zveze - aktivna legitimacija dediča - vlaganja bivšega zakonca po prenehanju zakonske zveze - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - pasivna legitimacija dedičev - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - predlog za delitev skupnega premoženja - ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - predujem za stroške izvedenca - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo
    Pri ugotavljanju višine deleža, ki pripada nekdanjemu zakoncu na skupnem premoženju, običajno ne gre le za računske operacije, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. Pri opisni oceni prispevka posameznega zakonca k povečanju ali ohranitvi skupnega premoženja mora sodišče te prispevke vsebinsko obrazložiti na način, da pravdnim strankam omogoči, da lahko preverijo, ali je sodišče te prispevke upoštevalo in na kakšen način, ki sicer numerično ni ovrednoten.

    Če nekateri dediči zahtevek dediča, ki je napoten na pravdo, priznavajo, to pomeni, da se interesi teh dedičev ne razhajajo, so torej enaki in največkrat celo (tesno) povezani z medsebojnimi pravnimi razmerji, glede predmeta sodnega odločanja, zato ti dediči sledijo istemu cilju in imajo enak pravni interes, da dedič, ki je napoten na pravdo, uspe s pravovarstvenim zahtevkom. S tem je izkazan pravni interes dedičev, ki niso bili napoteni na pravdo, da lahko izjemoma nastopajo na aktivni strani, čeprav se s pravovarstvenim zahtevkom uveljavlja sodno varstvo, ki pripada dediču, ki je napoten na pravdo. Če bi pritožbeno sodišče tožbo teh tožnikov zavrglo, kot predlagata v pritožbi toženki, bi hkrati moralo zavrniti tožbeni zahtevek, ker v pravdi ne bi sodelovali vsi dediči po zapustniku.

    Sodna praksa zastopa enotno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da mora tožena stranka določno v odstotku ali ulomku zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.

    Sodišče lahko pravilno in pravično razdeli (skupno) premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem (skupnem) premoženju. V pravdi se zato odloča le o tem, ali je zapuščina ali del zapuščine skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev in če je odgovor pozitiven, kolikšen del skupnega premoženja (ne) spada v zapuščino, ker gre za delež, ki pripada drugemu zakoncu.

    Sodna praksa le v izjemnih primerih dopušča delitev skupne lastnine v pravdnem postopku. Gre za primere, ko se izkaže, da bi bilo nesmiselno podvajati postopke, ker med dediči zapustnika in zakoncem zapustnika (ali med nekdanjima zakoncema) ni sporen način delitve in gre za obojestranski predlog, ali če se zahteva izplačilo deleža, pa se s tem predlogom pravdne stranke strinjajo, ali gre za sorazmerno majhna vlaganja in se zahteva plačilo deleža v denarju, ali če gre za vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja, ali pa v primeru nedopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem skupnega lastnika.

    Po prenehanju zakonske zveze skupno premoženje več ne obstaja. Vlaganja po prenehanju zakonske zveze ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju.

    Stranka, ki predlaga dokaz z izvedencem, krije stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca, razen če je mogoče nasprotni stranki očitati neskrbnost pri izvedbi dokaza.
  • 3.
    VSL Sklep I Cp 2429/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00008737
    ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
    spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
    Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
  • 4.
    VSL Sodba II Cp 2328/2017
    28.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009984
    OZ člen 131.
    odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - padec v trgovini - padec na mokrih tleh - mokra in spolzka tla - čiščenje - protipravnost ravnanja - stopnja skrbnosti - povprečna skrbnost
    V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
  • 5.
    VSL Sklep Cst 97/2018
    28.2.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00008915
    ZFPPIPP člen 383b, 395, 395/2, 403, 403/1, 406, 406/2.
    ugovor proti odpustu obveznosti - izpraznitev stanovanja - zavrnitev ugovora - sodelovalna dolžnost - postopek osebnega stečaja
    Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji, je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem.
  • 6.
    VSL Sodba II Cp 2079/2017
    28.2.2018
    OBRT
    VSL00009330
    ObrZ člen 38, 38/4.
    obrtna zbornica Slovenije - območna obrtna zbornica - izključitev - izključitev člana - statut - izključitev člana iz društva - analogija
    Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je bila tožniku z izdajo sklepa prvostopenjskega disciplinskega organa - UO toženke in drugostopenjskega organa - skupščine toženke zagotovljena in omogočena učinkovita obramba oziroma varstvo njegovih pravic. O njej je mogoče govoriti tedaj, ko iz vsebine sklepa izhajajo konkretni, obrazloženi in opredeljeni razlogi za izpolnitev vseh predpostavk oziroma pogojev za izključitev. Sestavni del pravice do obrambe, kot ene temeljnih pravic člana, ki se povezuje s pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva že na ustavni ravni, je nedvomno obveznost organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je organ zagotovil učinkovito in pošteno obravnavanje.
  • 7.
    VSL Sodba II Cp 2202/2017
    28.2.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00009022
    SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
    reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
    Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.

    Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
  • 8.
    VSL Sklep I Cp 480/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00008775
    ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 33, 33/1, 50, 61, 61/2, 62, 62/1. ZS člen 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 357a. ZOdv člen 16, 16/1.
    prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - odvetniški pripravnik - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pravni pouk
    Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

    Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
  • 9.
    VDSS Sodba Pdp 7/2018
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011322
    ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56.
    transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb tožene stranke izhaja, da začasno povečan obseg dela pri toženi stranki v času sklepanja pogodb o zaposlitvi s tožnico ni bil podan. Ni podlage za zaključek, da je šlo ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi s tožnico za začasno povečan obseg dela, katerega tožena stranka sama veže na promet oziroma uspešnost poslovanja.

    Četudi je v zvezi z vprašanjem transformacije ključen čas in okoliščine ob sklepanju pogodbe, pa je za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomembno tudi to, da je čas trajanja razloga za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.
  • 10.
    VSL Popravni sklep in dopolnilna sodba II Cp 1586/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009329
    ZPP člen 325, 325/1, 328, 328/1.
    dopolnilna sodba - stroškovna odločitev - popravni sklep - druga očitna pisna pomota
    Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP). Tožena stranka je z vlogo z dne 12. 12. 2017 predlagala dopolnitev sodbe. Njen predlog se nanaša (le) na stroške postopka, saj pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških (še) ni odločilo. Pritožbeno sodišče je zato o pritožbenih stroških tožene stranke odločilo z dopolnilno sodbo.
  • 11.
    VSL Sodba II Cp 2042/2017
    28.2.2018
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009389
    OZ člen 131, 132, 168, 168/3, 380.
    pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku odškodnina - obseg in višina škode - izgubljeni dobiček - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
    Denarni znesek, plačan tožniku v letu 2012 iz naslova nateklih zamudnih obresti, je tako že predstavljal povračilo škode, ki je tožniku nastala zaradi nemožnosti razpolaganja z glavno terjatvijo. Tožnik bi bil zato upravičen do odškodnine, uveljavljene v tem postopku, če bi dokazal, da mu je zaradi tega, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati s sporno terjatvijo iz naslova neizplačanih plač in odpravnine v višini 18.931,82 EUR, nastala višja škoda od že izplačanih 119.561,17 EUR. Čeprav je toženka na navedeno opozorila, se tožnik o tem ni izrekel. Glede na to, da znesek zamudnih obresti predstavlja več kot šestkratnik tožnikove terjatve, pa je utemeljen tudi sklep, da z vezavo denarnih sredstev pri banki v celotnem obdobju zamude z izpolnitvijo ne bi bil dobil več, kot je iz naslova zamudnih obresti že prejel. Zaključek sodbe, da tožnik ni dokazal zatrjevane izgube dobička, ker v obdobju od 1. 1. 2002 do 7. 9. 2012 ni mogel razpolagati z zneskom v višini sporne terjatve, je iz navedenih razlogov pravilen.
  • 12.
    VSL Sklep Cst 78/2018
    28.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00010204
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 271, 271/2, 384, 399, 399/4, 399/4-4, 406, 406/1, 406/1-1.
    postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - fiktivni pravni posel - predlog za izvršbo - opustitev vložitve ugovora - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
    Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi ugotovilo, da sta bila tako terjatev kot hipoteka pridobljeni z izpodbojnim dejanjem, ki je v opustitvi vložitve ugovora s strani M. S., da sta podana tako objektivni kot subjektivni element izpodbojnosti ter da je potrebno uporabiti drugi odstavek 271. člena ZFPPIPP. Iz navedenega izhaja, da je podan dejanski stan iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je ovira za odpust obveznosti.
  • 13.
    VSL Sklep II Cp 2667/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008811
    ZPP člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2. OZ člen 134, 178, 178/2, 179, 179/3.
    stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - formalni sosporniki - več tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga - odškodninski zahtevek
    Ker seštevek vrednosti zahtevkov, ki jih uveljavlja vsak od tožnikov, znaša 30.000,00 EUR in tudi ne gre za spor iz drugega ali tretjega odstavka 30. člena ZPP, je odločitev, da za sojenje v konkretni zadevi okrajno sodišče ni stvarno pristojno, pravilna
  • 14.
    VSL Sklep II Ip 71/2018
    28.2.2018
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00009647
    ZFPPIPP člen 374, 374/6, 374/6-2.
    prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
    Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
  • 15.
    VSL Sodba II Cp 2643/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008993
    ZDR-1 člen 45, 184. OZ člen 148, 148/1.
    trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacije
    Ni podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice.

    Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.
  • 16.
    VSL Sklep IV Cpg 134/2018
    28.2.2018
    SODNI REGISTER
    VSL00009813
    ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-2, 429, 435, 435/1, 435/1-1, 436, 436/2, 436/2-2, 438, 438/1, 438/1-2, 439, 439/1. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-3, 4/4, 8, 8/3, 11, 37.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - vpis spremembe poslovnega naslova v register - ustavitev postopka izbrisa - pravni interes za pritožbo - sklep o obstoju izbrisnega razloga - dovoljenost ugovora - pravočasnost ugovora
    Registrsko sodišče je pred iztekom dvomesečnega ugovornega roka izbrisni postopek ustavilo. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra, je bil ta sklep javno objavljen. Za upnika v tem postopku je bil izid postopka ugoden. Zato nista imela nobenega razloga, da bi se zoper ustavitev izbrisnega postopka pritožila. Če bi vložila ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, ki je bil s sklepom z dne 12. 4. 2007 ustavljen, bi ga registrsko sodišče zavrglo, ker zanj ne bi imela pravnega interesa. V pravnem prometu sta vestno ravnala in se zanesla na podatke, vpisane v sodni register. Zato ju niso mogle prizadeti nobene škodljive pravne posledice. Ko pa je sodišče izdalo nadomestni sklep s katerim je sklep o ustavitvi postopka 10. 7. 2017 razveljavilo in izdalo sklep o obstoju izbrisnega razloga, sta se upnika šele tedaj imela možnost pritožiti zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga in hkrati vložiti ugovora. Rok za vložitev ugovora v postopku izbrisa subjekta vpisa je z izdajo sklepa o ustavitvi postopka z dne 12. 4. 2017 kot nadaljno fazo odločanja v postopku prenehal teči. Registrsko sodišče bi sicer postopalo pravilno, če bi počakalo na iztek dvomesečnega roka, torej do 10. 5. 2017 in nato odločilo o ugovoru M. Zaradi opisanega teka postopka pa upnika pri uveljavljanju svojih pravic ne moreta biti prikrajšana.
  • 17.
    VSL Sklep I Cp 2482/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00008789
    URS člen 22, 29. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91.
    nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
    Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
  • 18.
    VDSS Sodba Pdp 917/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011371
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
    Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 19.
    VSL Sodba II Cp 2532/2017
    28.2.2018
    DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009546
    OZ člen 165, 167, 173. ZZZDR člen 50.
    povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina v obliki denarne rente - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - dolžnost preživljanja zakonca - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - trajanje rente - določitev višine rente - pričakovana življenjska doba - deliktna odškodninska odgovornost - kdaj zapade odškodninska obveznost
    Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava.

    Krog upravičencev do odškodnine za izgubljeno preživljanje oz. izgubljeno pomoč je širši od kroga oseb, ki bi jih moral umrli preživljati po zakonu. Razdeliti jih je mogoče v tri skupine. Prvi so tisti, ki sicer niso preživninski upravičenci, so pa dejansko prejemali redno podporo umrlega. Zaradi njegove smrti so za to podporo sedaj oškodovani. Drugi so tisti, ki so preživninski upravičenci, pa četudi umrli svoje preživninske obveznosti sploh ni izpolnjeval. Škoda, ki so jo s smrtjo utrpeli ti, je poseg v njihovo subjektivno preživninsko pravico, ki bi jim šla po določbah ZZZDR. Tretji tip aktivno legitimiranih oseb pa združuje oba zgoraj navedena tipa - to so tisti preživninski upravičenci, ki jih je umrli tudi dejansko podpiral. V slednjo skupino sodi tožnica.

    Dejavnik pričakovane življenjske dobe bi se upošteval le v primeru, če bi toženka z verjetnostjo izkazala, da bi bila življenjska doba pokojnika krajša od življenjske dobe tožnice (npr. zaradi bolezni pokojnika).
  • 20.
    VDSS Sodba Pdp 641/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011011
    ZDR-1 člen 4, 13, 16.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>