redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevalo podlago iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki v 1. alineji kot zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V zvezi s tem so odločilne ugotovitve, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, da je bilo tožnikovo delovno mesto v resnici ukinjeno, ter da so dela tega delovnega mesta prevzeli trije delavci tožene stranke ter družba, s katero je tožena stranka sodelovala že pred spremembo sistemizacije. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh ugotovitev utemeljeno zavrnilo tožnikovo vztrajanje, da so bile organizacijske spremembe pri toženi stranki le navidezne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00009763
ZDKG člen 15, 15/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zaščitena kmetija - dedovanje zaščitenih kmetij - nujni delež - izplačilo nujnega dednega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - nujni deleži v naravi - vrednost nujnega deleža - višina nujnega deleža - pravica do obravnavanja v postopku
Sodišče je odločalo o tem, ali nujnemu dediču v zvezi z dedovanjem tistega dela zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, pripada le denarna vrednost nujnega deleža, ali pa lahko za poplačilo prejme posamezne nepremičnine. Za odgovor na navedeno vprašanje je izbralo ustrezno materialnopravno podlago, namreč določilo četrtega odstavka 15. člen ZDKG, ki ga je tudi pravilno uporabilo. Po dopolnitvi dokaznega postopka z izvedencem in cenilcem za kmetijska zemljišča se je lahko zanesljivo prepričalo, da zemljišča, ki jih je dodelilo nujnemu dediču, niso pomembna za zaščiteno kmetijo; da zaradi njihove izločitve ne bo znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije, pa je potrdila tudi pristojna upravna enota.
ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6, 221f/6-2.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - sklep o dopolnitvi - nepodaljšljivi rok - sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - predlog za podaljšanje roka
Po izrecni določbi petega odstavka 221.f člena ZFPPIPP roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati. Zato predlogu predlagatelja za podaljšanje roka, tudi v kolikor bi bil vložen, preden se rok izteče, ne bi bilo mogoče ugoditi. Zahteve za vrnitev v prejšnje stanje pa v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 20, 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila, pri čemer ga je tožnik tudi fizično napadel s tem, ko ga je močno prijel za suknjič in ga kasneje med vrati hotela prijel s hrbta, dokler se mu direktor ni uspel iztrgati iz prijema. S tem je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zamudna sodba
Obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP je v primeru izdaje zamudne sodbe izključen, zaradi česar obnova iz tega razloga ni dopustna. Zamudna sodba namreč temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb.
ZPP člen 13, 100, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZD člen 132.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - razlog za prekinitev postopka - smrt stranke - pooblaščenec - predhodno vprašanje - veljavnost oporoke - oporočni dedič - zakoniti dedič - aktivna legitimacija - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje
Od veljavnosti oporoke je odvisno, ali bo po pokojni tožnici uvedeno oporočno ali zakonito dedovanje in s tem tudi, ali ima aktivno legitimacijo dosedanji pooblaščenec tožnice (njen oporočni dedič) ali zakonita dediča (njena brata, pri čemer eden od njiju nastopa na pasivni strani). O tem vprašanju se bo odločalo v že uvedenem zapuščinskem postopku.
Toženec in njegov brat, ki še nimata položaja zakonitih dedičev (po pokojni tožnici bosta dedovala le v primeru neveljavnosti oporoke), pooblaščencu tožnice ne moreta odpovedati pooblastila.
Nadaljevanje postopka bi zato lahko nesprejemljivo posegalo v njune temeljne procesne pravice, ki izhajajo iz (ustavnega in konvencijskega) jamstva poštenega postopka.
ZKP člen 95, 95/4, 402, 402/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/6, 12. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSVarPre člen 5, 11, 20, 27, 27/1.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ogroženost preživljanja
Novela ZST-C je kriterije za celotno in delno oprostitev plačila sodnih taks v določeni meri spremenila, saj je dodala nov šesti odstavek v 11. členu. Po tem je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena (tudi) stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči.
Pritožnik se je v zvezi s predlogom za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka skliceval na smiselno uporabo meril, ki na podlagi ZST-1 veljajo za oprostitev plačila sodnih taks. Tovrstno preslikavanje kriterija iz ZST-1 oziroma ZBPP v določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP je preuranjeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00009256
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 112, 113, 114. ZVEtL člen 31.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - (ne)vpis v zemljiško knjigo - vpis v kataster stavb - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev
Predlagatelji predlagajo postopek po ZVEtL, predno je pričel veljati ZVEtL-1. Po ZVEtL-1 bi lahko predlagali vpis posameznih delov stavbe (kleti). Odločitev sodišča, da šteje, da je etažna lastnina na podlagi dogovora že popolnoma vzpostavljena in da zato zavrne predlog, je preuranjena. Sodišče mora najprej pozvati predlagatelje, da pojasnijo, kateri deli niso vpisani in nato odloči, ali je etažna lastnina že vzpostavljena, ali gre za postopek za dokončanje etažne lastnine.
OZ člen 6, 174, 239, 239/2, 619. ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1.
izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - dvom o nepristranosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odškodninska odgovornost bolnice - zdravniška strokovna napaka - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - pomanjkanje vzročne zveze - neobstoj vzročne zveze
V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke.
Izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca.
Operacija zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost. Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela, ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti.
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008737
ZPP člen 30, 44, 442, 443, 443/1. SPZ člen 2.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - predmet spora - razdelitev solastne nepremičnine - stvarna pravica - spor o stvarni pravici - spor o stvarni pravici na nepremičnini - stvarnopravni spor - stvarnopravni zahtevek - obligacijska pravica - čista denarna terjatev - obligacijski zahtevek
Za spore majhne vrednosti se ne štejejo spori o nepremičninah. Sodna praksa je res zavzela stališče, da je potrebno po pravilih rednega postopka obravnavati ne samo spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, ampak tudi spore zaradi pridobitve stvarne pravice na podlagi pogodbe, vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
V trgovini ni bilo gneče, preglednost nad tlemi je bila več kot dobra, tla svetlo sive barve, na podlagi česar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožnica v teh okoliščinah morala ob povprečni skrbnosti in pazljivosti pri hoji opaziti na tleh ležeče liste solate. Čistilo se je redno dvakrat na dan, med obratovanjem trgovine pa po potrebi. Zahteva po posebej določenem urniku čiščenja in oseb določenih za čiščenje, za kar se zavzema pritožba, je pretirana. Brez podlage so tudi posplošene pritožbene trditve, da bi moralo biti čiščenje ravno na oddelku sadja in zelenjave organizirano drugače (ker stranke artikle same jemljejo s polic in jih pakirajo), pri čemer pritožnica niti sama ne pojasni, kako.
Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco.
Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register.
Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje."
Le tip socialnega podjetja A se lahko ukvarja z dejavnostjo socialnega podjetništva in mora hkrati dejavnost socialnega podjetništva razmejiti od drugih dejavnosti oziroma nalog, kar je še posebej določeno z Uredbo ob upoštevanju meril, ki jih določa četrta alineja 2. člena tega zakona. V četrti alineji 2. člena ZSocP je določena dejavnost socialnega podjetništva, področja in dejavnosti pa so opredeljene v 5. členu ZSocP. V peti alineji 2. člena ZSocP pa so določeni le posebni pogoji za zaposlovanje, ki so natančneje opredeljeni v 6. členu tega zakona (socialno podjetje tipa B).
Prekrška po prvem odstavku v zvezi s četrtim odstavkom 42. člena ZPrCP, storjenega na način, kot ga prvostopenjsko sodišče očita storilcu in je opisan pod točko I izreka izpodbijane sodbe, ni mogoče opredeliti kot prometno nesrečo, zato obdolženemu tudi ni mogoče očitati dejanja opisanega pod točko II izreka izpodbijane sodbe, saj tega v skladu s sedmim odstavkom v povezavi s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP lahko stori le neposredni udeleženec prometne nesreče, kar pa obdolženec, glede na pojasnjeno, ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009081
ZPP člen 8, 21, 21/1, 182, 182/3, 196, 214, 214/3, 254, 350, 350/2. ZZZDR člen 59. ZD člen 141, 142, 142/1, 145, 146, 146/1, 146/2, 210. SPZ člen 70, 72, 72/5.
premoženjska razmerja med zakoncema - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - dedovanje - dediščina - dediščinska skupnost - napotitev na pravdo - dopolnitev izvedenskega mnenja - prenehanje zakonske zveze - aktivna legitimacija dediča - vlaganja bivšega zakonca po prenehanju zakonske zveze - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - pasivna legitimacija dedičev - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - predlog za delitev skupnega premoženja - ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - predujem za stroške izvedenca - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo
Pri ugotavljanju višine deleža, ki pripada nekdanjemu zakoncu na skupnem premoženju, običajno ne gre le za računske operacije, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. Pri opisni oceni prispevka posameznega zakonca k povečanju ali ohranitvi skupnega premoženja mora sodišče te prispevke vsebinsko obrazložiti na način, da pravdnim strankam omogoči, da lahko preverijo, ali je sodišče te prispevke upoštevalo in na kakšen način, ki sicer numerično ni ovrednoten.
Če nekateri dediči zahtevek dediča, ki je napoten na pravdo, priznavajo, to pomeni, da se interesi teh dedičev ne razhajajo, so torej enaki in največkrat celo (tesno) povezani z medsebojnimi pravnimi razmerji, glede predmeta sodnega odločanja, zato ti dediči sledijo istemu cilju in imajo enak pravni interes, da dedič, ki je napoten na pravdo, uspe s pravovarstvenim zahtevkom. S tem je izkazan pravni interes dedičev, ki niso bili napoteni na pravdo, da lahko izjemoma nastopajo na aktivni strani, čeprav se s pravovarstvenim zahtevkom uveljavlja sodno varstvo, ki pripada dediču, ki je napoten na pravdo. Če bi pritožbeno sodišče tožbo teh tožnikov zavrglo, kot predlagata v pritožbi toženki, bi hkrati moralo zavrniti tožbeni zahtevek, ker v pravdi ne bi sodelovali vsi dediči po zapustniku.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da mora tožena stranka določno v odstotku ali ulomku zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
Sodišče lahko pravilno in pravično razdeli (skupno) premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem (skupnem) premoženju. V pravdi se zato odloča le o tem, ali je zapuščina ali del zapuščine skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev in če je odgovor pozitiven, kolikšen del skupnega premoženja (ne) spada v zapuščino, ker gre za delež, ki pripada drugemu zakoncu.
Sodna praksa le v izjemnih primerih dopušča delitev skupne lastnine v pravdnem postopku. Gre za primere, ko se izkaže, da bi bilo nesmiselno podvajati postopke, ker med dediči zapustnika in zakoncem zapustnika (ali med nekdanjima zakoncema) ni sporen način delitve in gre za obojestranski predlog, ali če se zahteva izplačilo deleža, pa se s tem predlogom pravdne stranke strinjajo, ali gre za sorazmerno majhna vlaganja in se zahteva plačilo deleža v denarju, ali če gre za vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja, ali pa v primeru nedopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem skupnega lastnika.
Po prenehanju zakonske zveze skupno premoženje več ne obstaja. Vlaganja po prenehanju zakonske zveze ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju.
Stranka, ki predlaga dokaz z izvedencem, krije stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca, razen če je mogoče nasprotni stranki očitati neskrbnost pri izvedbi dokaza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008695
ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona
V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009159
ZPP člen 8, 212. OZ člen 3.
pogodba o leasingu - pogodba o operativnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena odškodninska odgovornost - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili - pravica do povrnitve škode - povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe - vrednost vozila - predmet leasinga - cenitev - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - brezplačna pravna pomoč
V primeru razdrtja pogodbe zaradi kršitev na strani leasingojemalca ima leasingodajalec poleg zapadlih obveznosti tudi pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe. Od vsote neplačanih obrokov pa je potrebno odšteti vrednost predčasno vrnjenega vozila (predmeta leasinga).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnik zmogel svoje (materialno) dokazno breme in dokazal, da je bila cenitev vozila ustrezna.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - identiteta pravovarstvenega zahtevka - ne bis in idem - predhodna odredba - prednostna poplačilna pravica
Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.
Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00010182
OZ člen 633, 634, 635, 636, 637, 638, 639, 640, 660, 661, 662, 663, 664, 665. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116. ZPP člen 324, 324/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec gradbenih del - pogodbena dela - sanacija napak - dodatna dela - napake izvršenega dela - nekvalitetno izvedena dela - dogovorjen obseg gradbenih del - pravočasno in pravilno grajanje napak - plačilo za opravljena dela - končna situacija - dokončni obračun - posebne gradbene uzance - dokazna ocena - predpravdno izvedensko mnenje - pritožbene novote
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi izven pravdnega postopka, se lahko v pravdi upošteva zgolj kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva stranke, ki ga je pridobila, torej kot strankina navedba. Gre le za gradivo, s katerim je tožeča stranka v postopku zastopala svojo dejansko tezo, ki pa v izvedenem dokaznem postopku ni bila potrjena.
Tožeča stranka je pomanjkljivosti pri izvedbi del priznala, ni pa podala konkretiziranih trditev o tem, katera dela (in v kakšni količini), ki jih je izvedla, ne sodijo med pogodbena (po Pogodbi in Aneksu št. 1) ali sanacijska dela, temveč gre za nova, dodatna dela. Brez konkretnih trditev o tem, katera dela in v kakšnem obsegu naj bi predstavljala dodatna dela, tožeča stranka s tožbenim zahtevkom na njihovo plačilo ne more biti uspešna. Zgolj s predložitvijo svojega obračuna del (iz katerega tudi sicer ni mogoče razbrati, katera dela naj bi bila dodatna dela), tožeča stranka ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno relevantnih dejstvih. Iz istega razloga tudi vpogled v količine izvedenih del v gradbenem dnevniku ne bi mogel nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Glede na to, da je tožeča stranka priznala nekvalitetno izvedbo del in se zavezala k izvedbi sanacije na predlagani način, vprašanje pravilnega grajanja napak ni bilo sporno in posledično za odločitev v konkretni zadevi niti ne relevantno.