CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009081
ZPP člen 8, 21, 21/1, 182, 182/3, 196, 214, 214/3, 254, 350, 350/2. ZZZDR člen 59. ZD člen 141, 142, 142/1, 145, 146, 146/1, 146/2, 210. SPZ člen 70, 72, 72/5.
premoženjska razmerja med zakoncema - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - dedovanje - dediščina - dediščinska skupnost - napotitev na pravdo - dopolnitev izvedenskega mnenja - prenehanje zakonske zveze - aktivna legitimacija dediča - vlaganja bivšega zakonca po prenehanju zakonske zveze - neupravičena pridobitev - obligacijski zahtevek - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - pasivna legitimacija dedičev - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - predlog za delitev skupnega premoženja - ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - predujem za stroške izvedenca - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo
Pri ugotavljanju višine deleža, ki pripada nekdanjemu zakoncu na skupnem premoženju, običajno ne gre le za računske operacije, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. Pri opisni oceni prispevka posameznega zakonca k povečanju ali ohranitvi skupnega premoženja mora sodišče te prispevke vsebinsko obrazložiti na način, da pravdnim strankam omogoči, da lahko preverijo, ali je sodišče te prispevke upoštevalo in na kakšen način, ki sicer numerično ni ovrednoten.
Če nekateri dediči zahtevek dediča, ki je napoten na pravdo, priznavajo, to pomeni, da se interesi teh dedičev ne razhajajo, so torej enaki in največkrat celo (tesno) povezani z medsebojnimi pravnimi razmerji, glede predmeta sodnega odločanja, zato ti dediči sledijo istemu cilju in imajo enak pravni interes, da dedič, ki je napoten na pravdo, uspe s pravovarstvenim zahtevkom. S tem je izkazan pravni interes dedičev, ki niso bili napoteni na pravdo, da lahko izjemoma nastopajo na aktivni strani, čeprav se s pravovarstvenim zahtevkom uveljavlja sodno varstvo, ki pripada dediču, ki je napoten na pravdo. Če bi pritožbeno sodišče tožbo teh tožnikov zavrglo, kot predlagata v pritožbi toženki, bi hkrati moralo zavrniti tožbeni zahtevek, ker v pravdi ne bi sodelovali vsi dediči po zapustniku.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da mora tožena stranka določno v odstotku ali ulomku zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
Sodišče lahko pravilno in pravično razdeli (skupno) premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem (skupnem) premoženju. V pravdi se zato odloča le o tem, ali je zapuščina ali del zapuščine skupno premoženje (nekdanjih) zakoncev in če je odgovor pozitiven, kolikšen del skupnega premoženja (ne) spada v zapuščino, ker gre za delež, ki pripada drugemu zakoncu.
Sodna praksa le v izjemnih primerih dopušča delitev skupne lastnine v pravdnem postopku. Gre za primere, ko se izkaže, da bi bilo nesmiselno podvajati postopke, ker med dediči zapustnika in zakoncem zapustnika (ali med nekdanjima zakoncema) ni sporen način delitve in gre za obojestranski predlog, ali če se zahteva izplačilo deleža, pa se s tem predlogom pravdne stranke strinjajo, ali gre za sorazmerno majhna vlaganja in se zahteva plačilo deleža v denarju, ali če gre za vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja, ali pa v primeru nedopustnega razpolaganja s skupnim premoženjem skupnega lastnika.
Po prenehanju zakonske zveze skupno premoženje več ne obstaja. Vlaganja po prenehanju zakonske zveze ne vplivajo na višino deležev na skupnem premoženju.
Stranka, ki predlaga dokaz z izvedencem, krije stroške dopolnitve izvedenskega mnenja in stroške zaslišanja izvedenca, razen če je mogoče nasprotni stranki očitati neskrbnost pri izvedbi dokaza.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 243, 286, 286b. OZ člen 299, 378.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - črna gradnja - nedovoljena črna gradnja - legalizacija črne gradnje - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da legalizacija sporne nepremičnine (trenutno) glede na omejitve črne gradnje ni mogoča. Sporno nepremičnino je zato pravilno ovrednotilo ob upoštevanju ocene, ki jo je izvedenec podal za primer, ko legalizacija ni mogoča (z upoštevanjem vzpostavitve stanja po prvotnem gradbenem dovoljenju).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009159
ZPP člen 8, 212. OZ člen 3.
pogodba o leasingu - pogodba o operativnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena odškodninska odgovornost - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili - pravica do povrnitve škode - povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe - vrednost vozila - predmet leasinga - cenitev - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - brezplačna pravna pomoč
V primeru razdrtja pogodbe zaradi kršitev na strani leasingojemalca ima leasingodajalec poleg zapadlih obveznosti tudi pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe. Od vsote neplačanih obrokov pa je potrebno odšteti vrednost predčasno vrnjenega vozila (predmeta leasinga).
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnik zmogel svoje (materialno) dokazno breme in dokazal, da je bila cenitev vozila ustrezna.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napaka volje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - zastaralni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev notarske oporoke zavrnilo, ker naj bi tožničina pravica do izpodbijanja oporoke ugasnila zaradi zastaranja ter se je pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 563/2001, ki stoji na stališču, da je odločilen trenutek začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD razglasitev oporoke in da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Novejša sodna praksa in pravna teorija pa nasprotno stojita na stališču, da so roki za izpodbijanje oporoke zastaralni in da sta mogoča pretrganje in ustavitev zastaranja.
ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00008775
ZDZdr člen 30, 30/1, 31, 33, 33/1, 50, 61, 61/2, 62, 62/1. ZS člen 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 357a. ZOdv člen 16, 16/1.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - odvetniški pripravnik - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pravni pouk
Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.
Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - identiteta pravovarstvenega zahtevka - ne bis in idem - predhodna odredba - prednostna poplačilna pravica
Sodišče mora tudi med postopkom zavarovanja ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je o določenem upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe zoper istega dolžnika že odločeno s pravnomočnim sklepom (v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov).
Tudi, če bi tožnik izkazal, da brez izdaje predlagane odredbe obstoji verjetna nevarnost, da bo sicer (če sodišče ne odredi rubeža denarnih sredstev) uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, ne more doseči izdaje predhodne odredbe, ker o njegovem zahtevku še ni odločeno (ne razpolaga z odločbo domačega sodišča). S predlogom za izdajo začasne odredbe pa tožnik ne more doseči namena, ki ga zasleduje, saj mu začasna odredba ne zagotavlja prednostne poplačilne pravice.
Razpolaganje s premoženjem pomeni prenos premoženja iz premoženjske sfere dolžnika v premoženjsko sfero tretje osebe.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - varovanje interesov upnikov - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe - končna razdelitev - korporacijske pravice
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.
Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.
nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
Prisotnost določene količine vode in maziva oziroma čistilnega sredstva za transportne trakove na tleh proizvodne hale je običajna, celo neizogibna okoliščina delovnega procesa, ki je bila tožniku znana. Glede na to, da voda z mazivom ves čas kaplja s stroja za pasterizacijo, bi bila pretirana zahteva, da mora delodajalec delavcem ves čas zagotavljati suha in popolnoma nedrseča tla. Seveda pa je bil dolžan sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da tveganja, ki izvirajo iz vlažnih in posledično bolj drsečih tal, zmanjša na najnižjo možno mero. Delodajalec je določene zaščitne ukrepe izvedel, tožnik pa ni trdil, da bi bili ti ukrepi nezadostni in neustrezni. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da padec ni posledica protipravnega (nedopustnega) ravnanja zavarovanca tožene stranke, temveč tožnikove neprevidnosti oziroma nesrečnega naključja.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina v obliki denarne rente - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - dolžnost preživljanja zakonca - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - trajanje rente - določitev višine rente - pričakovana življenjska doba - deliktna odškodninska odgovornost - kdaj zapade odškodninska obveznost
Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava.
Krog upravičencev do odškodnine za izgubljeno preživljanje oz. izgubljeno pomoč je širši od kroga oseb, ki bi jih moral umrli preživljati po zakonu. Razdeliti jih je mogoče v tri skupine. Prvi so tisti, ki sicer niso preživninski upravičenci, so pa dejansko prejemali redno podporo umrlega. Zaradi njegove smrti so za to podporo sedaj oškodovani. Drugi so tisti, ki so preživninski upravičenci, pa četudi umrli svoje preživninske obveznosti sploh ni izpolnjeval. Škoda, ki so jo s smrtjo utrpeli ti, je poseg v njihovo subjektivno preživninsko pravico, ki bi jim šla po določbah ZZZDR. Tretji tip aktivno legitimiranih oseb pa združuje oba zgoraj navedena tipa - to so tisti preživninski upravičenci, ki jih je umrli tudi dejansko podpiral. V slednjo skupino sodi tožnica.
Dejavnik pričakovane življenjske dobe bi se upošteval le v primeru, če bi toženka z verjetnostjo izkazala, da bi bila življenjska doba pokojnika krajša od življenjske dobe tožnice (npr. zaradi bolezni pokojnika).
izvršba na delež družbenika - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - sprememba družbenika
Prvostopenjsko sodišče mora, če ugotovi, da predlogu priložena listina ni primerna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu z določbo 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ in upnika pozvati k dopolnitvi predloga ter ga poučiti, da lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, če primerne listine nima.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
Glede obstoja osnovnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve) je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da za izdajo ureditvene začasne odredbe tega pogoja ni potrebno izkazati, da pa to zahtevo nadomešča pogoj, da je izdaja začasne odredbe upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe, čeprav verjetnost uspeha v pravdi pomeni izpolnitev pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ, torej verjetnosti obstoja terjatve. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica verjetnosti obstoja terjatve v tej fazi postopka ni izkazala, saj tega v konkretnem primeru brez izvedbe dokazov v postopku o glavni stvari ni mogoče ugotoviti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428. ZSReg člen 4.
nesklepčen predlog - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - izbrisni razlog
V skladu z določbo četrtega odstavka 4. člena ZSReg, ki se uporablja od 9. 10. 20131, mora subjekt vpisa, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Upravičeni predlagatelj postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije nima pravice uveljavljati kateregakoli od izbrisnih razlogov iz 427. člena ZFPPIPP, pač pa le izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v zvezi z domnevo, da ta obstaja, če je kot poslovni naslov subjekta vpisa vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. O ostalih izbrisnih razlogih pa so upravičene registrsko sodišče obvestiti le osebe, ki so določene v 428. členu ZFPPIPP in v teh primerih sodišče začne postopek izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ne pa na predlog.
Predlagatelj ni trdil, da ob vpisu poslovnega naslova v sodni register subjekt vpisa ni imel njegovega dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, zaradi česar je njegov predlog nesklepčen.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009011
OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 20, 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila, pri čemer ga je tožnik tudi fizično napadel s tem, ko ga je močno prijel za suknjič in ga kasneje med vrati hotela prijel s hrbta, dokler se mu direktor ni uspel iztrgati iz prijema. S tem je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca.