• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Popravni sklep in dopolnilna sodba II Cp 1586/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009329
    ZPP člen 325, 325/1, 328, 328/1.
    dopolnilna sodba - stroškovna odločitev - popravni sklep - druga očitna pisna pomota
    Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP). Tožena stranka je z vlogo z dne 12. 12. 2017 predlagala dopolnitev sodbe. Njen predlog se nanaša (le) na stroške postopka, saj pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških (še) ni odločilo. Pritožbeno sodišče je zato o pritožbenih stroških tožene stranke odločilo z dopolnilno sodbo.
  • 2.
    VSL Sklep II Cp 2667/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008811
    ZPP člen 30, 30/1, 30/2, 30/3, 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2. OZ člen 134, 178, 178/2, 179, 179/3.
    stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - formalni sosporniki - več tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga - odškodninski zahtevek
    Ker seštevek vrednosti zahtevkov, ki jih uveljavlja vsak od tožnikov, znaša 30.000,00 EUR in tudi ne gre za spor iz drugega ali tretjega odstavka 30. člena ZPP, je odločitev, da za sojenje v konkretni zadevi okrajno sodišče ni stvarno pristojno, pravilna
  • 3.
    VSL Sklep IV Cpg 153/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSL00025345
    ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
    Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
  • 4.
    VSL Sklep I Cp 2482/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00008789
    URS člen 22, 29. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91.
    nedovoljena revizija - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
    Predpisano obvezno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, je dopustna z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po ZBPP namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, pa tudi Ustavno sodišče RS.
  • 5.
    VSL Sodba II Cp 2643/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008993
    ZDR-1 člen 45, 184. OZ člen 148, 148/1.
    trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacije
    Ni podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice.

    Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.
  • 6.
    VSL Sklep Cst 81/2018
    28.2.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00009985
    ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 57/1, 78, 78/2, 87, 126, 242, 242/2, 344, 373, 373/2, 373/3.
    stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - varovanje interesov upnikov - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe - končna razdelitev - korporacijske pravice
    Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.

    V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.

    Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.

    Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.
  • 7.
    VSL Sklep II Cp 2740/2017
    28.2.2018
    DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00010107
    Zakon o dedovanju člen 128, 142a, 142b. ZFPPIPP člen 418, 418/3, 418/3-1.
    stečaj zapuščine brez dedičev - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - posebna pravila o stečajni masi
    Omejitev dedovanja (zapuščine) po določbi 128. člena ZD se opravi tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev.
  • 8.
    VSL Sodba I Cp 2184/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00009159
    ZPP člen 8, 212. OZ člen 3.
    pogodba o leasingu - pogodba o operativnem leasingu - pogodba o finančnem leasingu - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena odškodninska odgovornost - razdrtje pogodbe o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili - pravica do povrnitve škode - povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe - vrednost vozila - predmet leasinga - cenitev - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - brezplačna pravna pomoč
    V primeru razdrtja pogodbe zaradi kršitev na strani leasingojemalca ima leasingodajalec poleg zapadlih obveznosti tudi pravico do povrnitve škode v višini še nezapadlih leasing obrokov, ki bi jih bil leasingojemalec dolžan plačati do izteka leasing pogodbe. Od vsote neplačanih obrokov pa je potrebno odšteti vrednost predčasno vrnjenega vozila (predmeta leasinga).

    Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnik zmogel svoje (materialno) dokazno breme in dokazal, da je bila cenitev vozila ustrezna.
  • 9.
    VDSS Sodba Pdp 938/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00011459
    ZObr člen 98f, 98f/1.. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1, 52/2.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
    dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
    ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.
  • 10.
    VSL Sodba I Cp 2099/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00009011
    OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
    obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
    Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
  • 11.
    VDSS Sodba Pdp 917/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011371
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
    Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 12.
    VSL Sklep I Cp 1785/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
    VSL00009257
    Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
    Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
  • 13.
    VSL Sklep II Ip 71/2018
    28.2.2018
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00009647
    ZFPPIPP člen 374, 374/6, 374/6-2.
    prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
    Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 1666/2017
    28.2.2018
    DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00010121
    Zakon o obveznem zavarovanju v prometu člen 18, 19, 19/2. OZ člen 131. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
    škoda, povzročena s prometno nesrečo - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - valorizacija zavarovalne vsote - zavarovalna polica - omejitev zavarovalne vsote - povrnitev škode - hude telesne poškodbe - pravica do dela s krajšim delovnim časom - izgubljeni dohodek - nadomestilo za izgubljeni dohodek - višina odškodnine oziroma nadomestila - bruto ali neto znesek - akontacija dohodnine - plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje
    Zaradi omejene zmožnosti primerjave plač v primerljivih družinskih podjetij, je sodišče upravičeno kot enega izmed kriterijev upoštevalo tudi kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi managerjev, sprejete s strani Gospodarske zbornice RS, Združenja delodajalcev in Združenja Manager.

    Pravica do dela na delovnem mestu s polovico polnega delovnega časa nujno ne pomeni, da sme biti tožnik na delovnem mestu prisoten le 4 ure, temveč le, da je v dnevu zmožen opraviti le polovico svojih delovnih nalog, ne glede na to, koliko ur je prisoten na delovnem mestu.

    Odškodnina za izgubljeni dohodek je po Zakonu o dohodnini obdavčljiva in se od nje plača dohodnina. Obračun akontacije mora izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, ki je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku.
  • 15.
    VSL Sklep I Cp 2513/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00009156
    ZZZDR člen 60. SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5. ZNP člen 37, 126. ZPP člen 359.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - način delitve - sporazum o načinu delitve stvari - kriteriji za delitev solastnine
    Če se skupni lastniki ne morejo sporazumeti, mora odločiti o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).

    Po tem, ko je udeležencema postopka dalo številne možnosti, da bi se sporazumela o načinu delitve, sodišče prve stopnje z delitvijo ni smelo več odlašati in je moralo po kriterijih, ki jih določajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek 70. člena SPZ, odločiti o predlogu.
  • 16.
    VDSS Sodba Pdp 641/2017
    28.2.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011011
    ZDR-1 člen 4, 13, 16.
    obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
  • 17.
    VSL Sklep II Cp 2715/2017
    28.2.2018
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00008909
    ZD člen 145, 145/4, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1. SPZ člen 11.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - oseba, katere pravica je manj verjetna - domneva o lastniku nepremičnine - upravitelj zapuščine
    Postavitev upravitelja zapuščine ni vezana na založitev predujma za njegove stroške ali stroške, ki utegnejo nastati v zvezi z njegovim delom. Ti stroški bodo lahko poplačani iz (vrednosti) zapuščine (četrti odstavek 145. člena ZD)
  • 18.
    VSL Sklep I Cp 2441/2017
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00009121
    ZD člen 163, 212. ZPP člen 181.
    zapuščina - zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - izrek napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
    Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka tudi ni vezana.

    Zahtevek, s katerim dedič zahteva ugotovitev, da neko premoženje sodi ali pa ne sodi v zapuščino, se lahko nanaša le na konkretno premoženje, ne pa na zatrjevanje in dokazovanje posplošenega negativnega dejstva, da "po zapustniku ni nobene zapuščine".
  • 19.
    VSL Sodba I Cp 2592/2017
    28.2.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00009733
    OZ člen 288, 346, 364, 369, 369/1, 381, 963.
    kreditna pogodba - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - delna plačila - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje delnih izpolnitev - vračunavanje obresti in stroškov - zamudne obresti - omejitev teka zamudnih obresti - procesne obresti
    Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).

    Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
  • 20.
    VSL Sklep I Cpg 84/2018
    28.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00009815
    ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 206, 206/1, 206/1-1.
    predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ugovori iz temeljnega razmerja - načelo pravne varnosti
    Ker so dokazni predlogi pravdnih strank v obeh sporih v pretežni meri enaki, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prekinitev postopka I Pg 154/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, do pravnomočne rešitve spora XI Pg 3008/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, smotrna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je v okoliščinah danega primera pomemben tudi vidik pravne varnosti. Sodišče prve stopnje se je z odločitvijo o prekinitvi postopka izognilo nevarnosti, da bi ob istem pravno relevantnem dejanskem stanju prišlo do dveh različnih odločitev.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>