ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
telesni napad - sodelovanje v pretepu - žalitev - verbalni napad - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - krivdna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - delež povzročiteljev škode - izključitev protipravnosti zaradi silobrana - neizogibno potrebna obramba - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - udarec s pestjo v obraz - udarec v lice - zlom nosne kosti
Tožnica je toženca z vilicami poskušala zabosti, toženec pa je tožnico večkrat udaril v obraz. Vendar se ni samo branil, temveč je, glede na to, da so bile poškodbe pri tožnici hujše kot pri njem, obrambo, ki bi bila neizogibno potrebna za odvrnitev napada, presegel in se s tem prekomerno odzval. Tako je pravilen zaključek o njegovem soprispevku v višini 60 % in njenem v višini 40 %.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da že iz samih navedb tožene stranke izhaja, da začasno povečan obseg dela pri toženi stranki v času sklepanja pogodb o zaposlitvi s tožnico ni bil podan. Ni podlage za zaključek, da je šlo ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi s tožnico za začasno povečan obseg dela, katerega tožena stranka sama veže na promet oziroma uspešnost poslovanja.
Četudi je v zvezi z vprašanjem transformacije ključen čas in okoliščine ob sklepanju pogodbe, pa je za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomembno tudi to, da je čas trajanja razloga za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina v obliki denarne rente - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - znesek, ki bi ga odškodovanec dobival od umrlega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - dolžnost preživljanja zakonca - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - trajanje rente - določitev višine rente - pričakovana življenjska doba - deliktna odškodninska odgovornost - kdaj zapade odškodninska obveznost
Pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, je odškodninske narave, vendar pa se v tem institutu prepletajo tudi prvine rodbinskega prava.
Krog upravičencev do odškodnine za izgubljeno preživljanje oz. izgubljeno pomoč je širši od kroga oseb, ki bi jih moral umrli preživljati po zakonu. Razdeliti jih je mogoče v tri skupine. Prvi so tisti, ki sicer niso preživninski upravičenci, so pa dejansko prejemali redno podporo umrlega. Zaradi njegove smrti so za to podporo sedaj oškodovani. Drugi so tisti, ki so preživninski upravičenci, pa četudi umrli svoje preživninske obveznosti sploh ni izpolnjeval. Škoda, ki so jo s smrtjo utrpeli ti, je poseg v njihovo subjektivno preživninsko pravico, ki bi jim šla po določbah ZZZDR. Tretji tip aktivno legitimiranih oseb pa združuje oba zgoraj navedena tipa - to so tisti preživninski upravičenci, ki jih je umrli tudi dejansko podpiral. V slednjo skupino sodi tožnica.
Dejavnik pričakovane življenjske dobe bi se upošteval le v primeru, če bi toženka z verjetnostjo izkazala, da bi bila življenjska doba pokojnika krajša od življenjske dobe tožnice (npr. zaradi bolezni pokojnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009011
OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
Glede obstoja osnovnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve) je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da za izdajo ureditvene začasne odredbe tega pogoja ni potrebno izkazati, da pa to zahtevo nadomešča pogoj, da je izdaja začasne odredbe upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe, čeprav verjetnost uspeha v pravdi pomeni izpolnitev pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ, torej verjetnosti obstoja terjatve. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica verjetnosti obstoja terjatve v tej fazi postopka ni izkazala, saj tega v konkretnem primeru brez izvedbe dokazov v postopku o glavni stvari ni mogoče ugotoviti.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00008695
ZOPNI člen 2, 5, 5/2, 18, 20, 21. URS člen 2, 33, 156.
zasebna lastnina - premoženje nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - uporaba določb ziz - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpodbojna zakonska domneva - metodologija za oceno - prepoved odtujitve in obremenitve stvari - zaznamba spora - postopek za oceno ustavnosti zakona
V postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je v fazi začasnega zavarovanja, zadostuje z verjetnostjo izkazana ocena, da premoženje, s katerim naj bi toženec razpolagal v preiskovanem obdobju, izvira iz nezakonitega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011603
ZPP člen 155.. OZ člen 190, 191.
odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - javni uslužbenec - kilometrina - potrebni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Za odločitev je bistven 191. člen OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Ker se tožena stranka na omenjene okoliščine glede pridržanja zahtevati nazaj ali izognitvi sili v postopku na prvi stopnji niti ni sklicevala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
Kot potrebni stroški postopka (155. člen ZPP), ki jih je v primeru strankinega uspeha v pravdi dopustno prevaliti na nasprotno stranko, se ne štejejo stroški, povezani s tem, da ima pooblaščenec sedež izven območja sodišča.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - varovanje interesov upnikov - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba družbenika - zavrženje pritožbe - končna razdelitev - korporacijske pravice
Družbenik stečajnega dolžnika ima pravico do razdelitve preostanka razdelitvene mase po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev v sorazmerju z njegovim poslovnim deležem v stečajnem dolžniku in mu take terjatve ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
V tem svojstvu in v taki situaciji razume pritožbeno sodišče pritožnikovo predstavljanje kot "zadnjega upnika", torej za primer, če bo prišlo do uspešne izvedbe stečajnega postopka s 100%-nim poplačilom vseh upnikov stečajnega dolžnika iz drugega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP in do preostanka stečajne mase.
Kot družbenik pa pritožnik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Stečajni postopek se vodi zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov stečajnega dolžnika s ciljem doseči najugodnejše pogoje glede višine in rokov poplačila upniških terjatev. Zato tudi le njim (razen v redkih izjemah, v katerih pa ni drugih oseb s statusom, kot ga zatrjuje v tem postopku pritožnik) zakon priznava možnost vpliva na tek stečajnega postopka z možnostjo sodelovanja v upniškem odboru kot organu upnikov v skladu s pristojnostmi iz 87. člena ZFPPIPP in z možnostjo vlaganja pravnih sredstev upnikov zoper odločitve sodišča, ki vodi stečajni postopek.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
ZObr člen 98f, 98f/1.. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1, 52/2.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428. ZSReg člen 4.
nesklepčen predlog - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - izbrisni razlog
V skladu z določbo četrtega odstavka 4. člena ZSReg, ki se uporablja od 9. 10. 20131, mora subjekt vpisa, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Upravičeni predlagatelj postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije nima pravice uveljavljati kateregakoli od izbrisnih razlogov iz 427. člena ZFPPIPP, pač pa le izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v zvezi z domnevo, da ta obstaja, če je kot poslovni naslov subjekta vpisa vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. O ostalih izbrisnih razlogih pa so upravičene registrsko sodišče obvestiti le osebe, ki so določene v 428. členu ZFPPIPP in v teh primerih sodišče začne postopek izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ne pa na predlog.
Predlagatelj ni trdil, da ob vpisu poslovnega naslova v sodni register subjekt vpisa ni imel njegovega dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, zaradi česar je njegov predlog nesklepčen.
Zakon o dedovanju člen 128, 142a, 142b. ZFPPIPP člen 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - posebna pravila o stečajni masi
Omejitev dedovanja (zapuščine) po določbi 128. člena ZD se opravi tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev.
ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 7, 212, 243, 286, 286b. OZ člen 299, 378.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - ocena vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - črna gradnja - nedovoljena črna gradnja - legalizacija črne gradnje - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da legalizacija sporne nepremičnine (trenutno) glede na omejitve črne gradnje ni mogoča. Sporno nepremičnino je zato pravilno ovrednotilo ob upoštevanju ocene, ki jo je izvedenec podal za primer, ko legalizacija ni mogoča (z upoštevanjem vzpostavitve stanja po prvotnem gradbenem dovoljenju).
izvršba na delež družbenika - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - sprememba družbenika
Prvostopenjsko sodišče mora, če ugotovi, da predlogu priložena listina ni primerna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu z določbo 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ in upnika pozvati k dopolnitvi predloga ter ga poučiti, da lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, če primerne listine nima.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - meritorna odločitev sodišča - pravnomočna odločitev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen zaradi zlorabe pravic - kaznovanje udeležencev postopka - popolnost pritožbe - formalni preizkus pritožbe
Ob dejstvu, da je pritožbeno sodišče s tem sklepom že tretjič zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke v zvezi s sodnimi taksami kot neutemeljeno, ocenjuje, da ta z veriženjem vlog z bistveno enako vsebino zlorablja pravice, ki ji gredo v postopku, s tem pa po nepotrebnem obremenjuje sodišče z dodatnimi postopki.