izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - neenako obravnavanje - samovoljno ravnanje
Tožnik je samovoljno zapustil delovno mesto med delovnim časom brez dovoljenja in ne da bi svojo odsotnost z dela evidentiral, pri čemer je na OVKN delovnem mestu (oseba, ki opravlja varnostno kritične naloge) pustil neusposobljenega pripravnika; s tem je opustil temeljno obveznost dela na delovnem mestu, usposabljanje pripravnika in skrb za varnost železniškega prometa. Zaključek o obstoju odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ter o obstoju pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 je materialnopravno pravilen.
Tožnik je spreminjal pojasnilo o razlogu za predčasno zapustitev delovnega mesta. Zaradi večkratnega, vsebinsko povsem različnega pojasnjevanja razloga za zapustitev delovnega mesta, mu sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, da naj bi bil pravi razlog ta, ki ga je navedel šele ob zaslišanju. Pravilno je zaključilo, da je samovoljno in neupravičeno predčasno zapustil delovno mesto.
Zgolj dejstvo, da delodajalec za enaka oziroma podobna ravnanja, za katera je posameznemu delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni izrekel enake, podobne oziroma nasploh katerekoli sankcije tudi drugemu delavcu, ne pomeni kršitve drugega odstavka 6. člena ZDR-1, oziroma tako ugotovljena "neenaka obravnava" ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije - ne obstaja namreč osebna okoliščina iz prvega odstavka 6. člena ZDR-1.
Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega in malomarnega ravnanja tožnika samega, ki je vedel, v kakšnem stanju je (delno porušen) oder pod balkonom, pa je kljub temu (kot tudi brez navodila in vedenja delodajalca) splezal nanj in na njem po navodilih kleparja izvajal meritve. Krivdna odškodninska odgovornost prve toženke tako ni podana.
Objektivna odškodninska odgovornost niti ne more biti podana, če stvar ali dejavnost postane nevarna šele zaradi nepravilnega ravnanja oškodovanca.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00088806
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1.
Direktiva 2003/88/ES - plačilo razlike v plači - poklicni vojak - delovni čas - stalna pripravljenost - neuporaba direktive EU - trditveno breme - sodba SEU
Toženka je tista, ki mora zatrjevati, da je bila tožniku odrejena pripravljenost v zvezi s konkretnimi delovnimi nalogami, ki so zaradi svoje specifičnosti izvzete iz uporabe Direktive 2003/88/ES, oziroma da je bil vključen v posebne dejavnosti, ki njeni uporabi neizogibno nasprotujejo.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 9, 54, 239, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 365, 365-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovorni postopek - vrnitev zadeve v nov postopek
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni navajala ustreznih pogojev za izdajo začasne odredbe, preuranjena. Sodišče se je opredelilo le do tožničine navedbe, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa se opredelilo do drugih navedb tožnice o nastajanju škode, npr. dolgotrajni vožnji na in z dela - 2,5 ure v eno smer, njeni neprespanosti, utrujenosti, stresu in bolniški odsotnosti zaradi tega.
O izdaji začasne odredbe pritožbeno sodišče ne more prvič odločati, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek (239. člen ZIZ v zvezi z 9. in 54. členom ZIZ).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1. Uredba o upravnem poslovanju (2018) člen 36, 36/2. ZP-1 člen 4, 48c, 53, 57, 57/8, 57b. ZPP člen 335, 335-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izguba zaupanja - prekršek - opozorilo - uradna evidenca
S tožnikovim ravnanjem je prišlo do zabeleženja napačnih podatkov na vlogo občana, v delu, ko je tožnik opravil vnos opozorila v uradno evidenco in številko domnevnega izrečenega opozorila vpisal na vlogo občana, pa je zavestno na vlogi občana zabeležil lažne podatke, saj je vedel, da opozorilo dejansko ni bilo izrečeno, nato pa napačno zapisal, da je zadevo pregledal dne 14. 8. 2021 (ko ga niti ni bilo v službi) in s svojim podpisom in pečatom potrdil uradno listino z lažno vsebino, prav tako je posledično spravil organ v zmoto.
Zaupanje delodajalca v konkretnem primeru je tesno povezano s poslanstvom in vrednotami policije, ki jih s svojim načinom življenja in ravnanja udejanjajo policisti. Slednje pa je bilo v posledici ravnanj tožnika, ki bi se moral kot pomočnik komandirja PP še posebej zavedati svojega odgovornega položaja, porušeno. Dejstvo, da je tožnik še dve leti po datumu, ko se mu očita storitev kaznivih dejanj, normalno delal pri toženki, na odločitev nima vpliva, saj se je toženka z dejstvom, da je tožnik izpolnil znake kaznivega dejanja seznanila šele dne 21. 12. 2023.
Toženka ob podaji odpovedi ni mogla vedeti, da bo tožnica nezmožna za delo tudi po poteku odpovednega roka, saj tega obdobja odločba ZZZS z dne 9. 1. 2025 ni pokrila. Zato je v odpovedi navedla odpovedni rok, vendar je po njegovem izteku spoštovala določbo 116. člena ZDR-1 in tožnici delovno razmerje pri toženki z iztekom roka ni prenehalo. Pravilno je tudi stališče, da zaradi navedbe odpovednega roka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta ni nezakonita.
Toženka tožnice pri odločitvah o tem, katere prodajalke iz zaprtih trgovin je prerazporedila v druge poslovne enote in katerim je odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ni diskriminirala. Delavke iz zaprtih trgovin na Goriškem je premestila v bližnje trgovine na Goriškem. Tožnica je bila od njih bolj oddaljena, v bližnje poslovne enote na obalni regiji pa ni bila razporejena, ker ni bilo potrebe po prodajalki, ampak samo po opravljanju dela poslovodje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
plačilo za dejansko opravljeno delo - vrednotenje delovnih mest - delovne naloge
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta samostojni strokovni delavec IV s količnikom 3,56 in ne zgolj nalog referenta III/1 - ekonomske smeri, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Presoja temelji na pravilni dokazni oceni, da je samostojno opravljala najzahtevnejša dela, tj. zahtevna oziroma zelo zahtevna strokovna opravila v zvezi z obračunom plač.
Presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, ni v sodni pristojnosti. Vendar tožnica s tožbo v tem sporu ne zahteva drugačnega vrednotenja delovnih mest, temveč plačilo za dejansko opravljanje nalog višje vrednotenega delovnega mesta. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženki plačilo za dejansko opravljanje del delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec IV s količnikom 3,56, ki ga je toženka sama sistemizirala in ovrednotila, ni poseglo v njeno pristojnost, da samostojno uredi plačna razmerja.
poslovni razlog - neutemeljen odpovedni razlog - višina denarnega povračila - organizacijski razlog - ekonomski razlog - reorganizacija poslovanja - obseg sodne presoje
Glede na to, da je tožnica po daljši bolniški odsotnosti in posredovanju po pritožbah sodelavk prejela odpoved, čeprav vse njene zadolžitve niso bile prerazporejene, prav tako njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno, se pritožbeno sodišče strinja z dokaznim zaključkom, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in posredovanja zaradi pritožb sodelavk in ne reorganizacije dela.
Delodajalec ne more odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane zaradi zatrjevane reorganizacije, utemeljevati še z ekonomskimi razlogi.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je bila ob odpovedi stara 47 let, pri toženki zaposlena 7 let, pred iztekom odpovednega roka je našla novo zaposlitev z boljšo plačo, prisodilo denarno povračilo v višini 7 mesečnih plač. Po oceni pritožbenega sodišča tožnici, ki ima zelo dobre zaposlitvene možnosti, saj si je pred prenehanjem delovnega razmerja pri toženki kljub zdravstvenim težavam našla novo zaposlitev z boljšo plačo, upoštevajoč trajanje zaposlitve pri toženki, dejstvo, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in njene pomoči delavkam, ki so se obrnile nanjo zaradi nadlegovanja, pripada denarno povračilo v višini 4 povprečnih plač.
ZDR člen 11, 11/1, 29, 29/1, 127, 127/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 154, 154/3, 163. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-a.
pogodba o zaposlitvi - skupen namen pogodbenih strank - metode razlage - osnovna plača - dodatki k plači - vrednost spora - bruto plača - plačilo razlike v plači
Za iskanje skupnega namena pogodbenih strank je pomemben čas sklepanja pogodbe, ker sta stranki takrat izoblikovali voljo za sklenitev pogodbe in tej skladno s soglasjem volj izoblikovali medsebojne pravice in obveznosti. Lahko pa so (med drugim) pomembne tudi okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih pravic in obveznosti iz časa po sklenitvi pogodbe (pred sporom), kadar se na njihovi podlagi v okoliščinah primera lahko sklepa (za nazaj) o njunem razumevanju v pogodbi urejenih medsebojnih pravic in obveznosti in s tem o njunem skupnem namenu (ob sklepanju pogodbe).
Če bi toženka štela, da pri dodatku ni šlo za fiksen znesek plače, se je od toženke utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi preverjala, ali tožnik pridobiva posle in ustrezno korigirala znesek. Ker tega ni storila, se utemeljeno šteje, da je med tožnikom in toženko prišlo do dogovora o plačilu za delo najmanj v višini 3.100,00 EUR neto, ki velja in ga je toženka dolžna upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - diskriminacija - utemeljen razlog za odpoved - delavec pred upokojitvijo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zaradi tega, ker je bila tožnici vročena manj kot 24 ur pred dopolnjenim 58. letom starosti. Pogoji varstva pred odpovedjo se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi. Ker je bila odpoved podana 13. 3. 2023, tega dne pa tožnica še ni imela statusa delavke pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da varstva pred odpovedjo ni uživala.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge.
ZDR-1 ne določa obveznosti delodajalca, da pod spremenjenimi pogoji zaposli delavca, ki mu iz poslovnega razloga odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Toženka torej ni bila dolžna preveriti, ali lahko tožnico zaposli na drugem delovnem mestu.
ZDR-1 člen 59, 60, 61, 62, 63, 200, 200/3. OZ člen 619, 1019. ZPP člen 8, 206, 206/4. URS člen 22, 25, 74.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - trditveno in dokazno breme - subsidiarna odgovornost - odgovornost delodajalca - plačilo denarnih obveznosti iz delovnega razmerja
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je v danem primeru določba šestega odstavka 62. člana ZDR-1 in s tem subsidiarna odgovornost toženke presežena ter izenačena z odgovornostjo delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Poslovni model toženke z družbo A. je pomenil obid zakona, ki ne kaže le navideznost pogodb o opravljanju podjemnega dela, ampak kaže na očitno nezakonitost in zlorabo poslovanja toženke na škodo delavcev družbe A., pri čemer je tožnik na tak način delal od leta 2014 do 2019, kar presega razumen standard začasnosti, ki je bistvo agencijskega dela. Če je tak poslovni model sodno ugotovljen, je njegove posledice možno sanirati le na način, da odgovornost toženke ni le klasično odškodninska, temveč je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.
Tožnik je v zvezi z višino tožbenega zahtevka podal ključne trditve, ki so tudi dovolj določne. Tožnik je prav tako predložil dokaze, ki jih je imel na voljo, predlagal postavitev izvedenca finančne stroke ter predložitev dokazov s strani toženke. Upoštevati je treba, da mu vsi podatki v zvezi z višino plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja niti niso mogli biti znani, saj s toženko formalno ni bil v delovnem razmerju. Poleg tega bi bilo glede na kompleksnost izračuna prestrogo od tožnika zahtevati, da bi podal vse trditve in dokaze potrebne za izračun plače, za katerega je potrebno znanje finančne stroke.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
prekluzivni rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088123
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4, 354, 354/1, 356. ZZVZZ člen 81, 82. URS člen 25.
poškodba delavca pri delu - padec delavca - kraj škodnega dogodka - dokazna ocena - javna listina - odločba organa zdravstvenega zavarovanja - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni presojalo (niti ga ni omenilo) ključnega dokaza v spisu, to je več odločb ZZZS, iz katerih izhaja trajanje tožnikove odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Vse odločbe ZZZS so bile vročene tudi drugi toženki kot tožnikovemu delodajalcu. Druga toženka bi kot delodajalec lahko vplivala na vsebino teh odločb ZZZS - imela je možnost vložitve pravnih sredstev, ki pa jih glede na spisovne podatke ni izkoristila. Pravnomočne in dokončne odločbe ZZZS zavezujejo tudi drugo toženko. Te odločbe so bile pravna podlaga za uveljavitev nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža. Gre za javne listine, kot jih opredeljuje 224. člen ZPP, in imajo kot take večjo dokazno moč. Dokazujejo namreč resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). To pa je v tem primeru odločilno dejstvo poškodbe pri delu.
ZDR-1 člen 129, 130, 131, 134, 134/2. ZPP člen 337, 337/1.
regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - povračilo stroškov prehrane med delom - zakonske zamudne obresti
Toženka da ni izpolnila svoje obveznosti iz 131. člena ZDR-1 in tožnici ni izplačala regresov za leta 2018, 2021 in 2022, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno (delno) ugodilo zahtevku iz tega naslova.
Tožnica se kot delavka ni mogla veljavno odpovedati dodatku za delovno dobo, saj gre za zakonsko določen del plače, ki je stalen in obvezen (129. člen ZDR-1). Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji tožena stranka kot delodajalec oziroma njen direktor ne more izogniti, zlasti ne z izpovedjo, da ni bil opozorjen, da se dodatek ne izplačuje oziroma da niti ni vedel za obveznost izplačila tega dodatka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odhod iz kraja bivanja - bolniški stalež - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - navodila osebnega zdravnika
Ne gre za primer, ko bi tožnik zapustil kraj bivanja zaradi življenjsko nujnih in neodložljivih opravkov, npr. nakupa njunih življenjskih potrebščin, odhoda v lekarno, k zdravniku ipd. V pustolovski park bi otroke lahko peljala tožnikova partnerka. Bolniški stalež je namenjen okrevanju delavca in ne izletom z družino, čeprav ni predpisano strogo mirovanje. Zato je nepomembno, kako je tožnik razumel navodilo zdravnika.
stroški postopka - predlog za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške toženke v zvezi z odgovorom na tožnikov predlog za obnovo postopka odmerilo od napačne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč te stroške odmerilo glede na vrednost predmeta tožbe oziroma celotnega tožbenega zahtevka (ki je znašal 111.561,97 EUR), čeprav je tožnik v predlogu za obnovo postopka izrecno in jasno navedel, da predlaga obnovo postopka zgolj glede dela sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede odločitve o zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka, ki ni zastaral, to je glede zahtevanih mesečnih zneskov premalo izplačanih plač od 9. 12. 2016 dalje in premalo izplačane odpravnine, pri čemer je tudi izrecno in pravilno navedel, da znaša ta del zahtevka (v zvezi s katerim predlaga obnovo postopka) 44.730,56 EUR.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118.
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljena pritožba - pravni interes - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Tožnik svojega zahteva na reintegracijo po tem, ko je toženka njegov prvotno postavljeni zahtevek pripoznala, ne more več spremeniti in ne more zahtevati sodne razveze ter plačila denarnega povračila na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj za to nima več pravnega interesa. S pripoznavo je namreč spor med strankama prenehal. Okoliščina, da si je tožnik po izdani sodbi premislil in si ne želi več reintegracije k toženki ne glede na to, kdo je povzročil, da so se odnosi porušili, ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP.