CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00090077
ZPP člen 8, 125a, 125a/4, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZJU člen 61, 62, 63. ZDR-1 člen 6, 24, 197, 200, 200/5.
neizbrani kandidat - odškodnina - diskriminacija na podlagi starosti - zaslišanje pravdne stranke - dokaz - ocena dokaza - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila.
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi diskriminacije pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen v zvezi s 6. členom ZDR-1).
Zaslišanje stranke je tudi dokaz (257. člen ZPP), ki je tako kot ostali dokazi podvržen dokazni presoji sodišča (8. člen ZPP). Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpovedi direktorice ne bi smelo šteti kot verodostojne, ker je bila ta zaslišana kot stranka. Drugih razlogov, zakaj naj njena izpoved ne bi bila verodostojna, pa pritožba ne navaja.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 32. ZDR-1 člen 85, 85/1, 217, 217/1, 217/1-15.
pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - kolektivna pogodba dejavnosti - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - postopkovna kršitev - prekršek
Dejstvo, da Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije predvideva plačilo pogodbene kazni le v primeru neutemeljenosti odpovedanega razloga, ne pa tudi v primeru postopkovnih kršitev, ne more vplivati na odločitev v tem sporu, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je bolje obravnavan delodajalec, ki delavcu ne poda opozorila pred odpovedjo. Gre za dogovor med delodajalci in reprezentativnimi sindikati, v katerih primerih se bo plačala pogodbena kazen, če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vse delodajalce pa zavezujejo določbe ZDR-1, ki določajo, v katerih primerih in na kakšen način se lahko odpove pogodba o zaposlitvi.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
poškodba pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - neupoštevanje navodil delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - čiščenje stroja med obratovanjem
Ključno je, ali je tožnik vedel, da mora pred posegom v stroj slednjega ustaviti in kako se ga ustavi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z navedenim seznanjen, zato je utemeljeno zavrnilo vse ostale dokazne predloge, ki so se nanašali na usposobljenost tožnika kot nepotrebne. Tožnik je predlagal, da prva toženka predloži pisne izpitne pole, s čimer je želel dokazati, da je izpit potekal v slovenskem jeziku, zaradi česar naj ne bi bil ustrezno usposobljen za varno delo. Ker je tožnik sam izpovedal, da je dovolj razumel slovenščino za opravljanje dela, ni bilo potrebno, da bi usposabljanje iz varstva pri delu potekalo s pomočjo tolmača.
Ker je zdravnik medicine dela ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela, predložitev izjave o oceni tveganja za ugotovitev posebnih zdravstvenih zahtev ni bila potrebna.
Tudi če bi se stroj za izdelavo betonskih cevi štel za nevarno stvar, pa je odgovornost prve toženke (in s tem druge toženke) v celoti izključena na podlagi prvega odstavka 153. člena OZ. Pri prvi toženki ni bila vzpostavljena niti dopuščena praksa čiščenja tekočega traku stroja za izdelavo betonskih cevi med obratovanjem stroja. To je bilo prepovedano, s čimer so bili seznanjeni vsi zaposleni, tudi tožnik. Prva toženka tako ni mogla pričakovati, da bo tožnik splezal po lestvi na višino treh metrov in pričel s čiščenjem tekočega traku ne da bi predhodno stroj ustavil in se prepričal, da je stroj ustavljen.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - bolniška odsotnost delavca - poslovni razlog
Kriteriji, po katerih je toženka spremljala poskusno delo tožnika, so bili samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Ker jih po oceni toženke ni dosegel, mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Drži, da so našteti kriteriji lahko tudi podlaga presoji odpovednega razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,1 vendar to ne pomeni, da je odpovedni razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela mogoče vsebinsko enačiti z odpovednim razlogom nesposobnosti, za kar se dejansko zavzema pritožba.
Če bi delavca, kateremu je bila pogodba odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zakonodajalec nameraval glede pravic, povezanih z odpovedjo, izenačiti z delavcem, ki mu je bila pogodba odpovedana zaradi poslovnega razloga, bi to storil na način, kot je npr. za invalide, glede katerih je v drugem odstavku 116. člena ZDR-1 določil, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi invalidnosti in zaradi poslovnega razloga glede pravic, ki niso drugače urejene in glede posebnega varstva pred odpovedjo, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Podaljšanje delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni določeno za primer odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - kvalificirana protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja
Za ugotovitev protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca ne zadostuje pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, s katero je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi morala izkazati t. i. kvalificirano protipravnost, tj. da ravnanje toženke predstavlja zlorabo instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR-1. Iz navedene sodbe ne izhaja, da bi šlo za tak primer, tudi sicer pa sodišče v tem odškodninskem sporu ni vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu, čeprav so nekatera dejstva odločilna v obeh zadevah.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZDSS-1 člen 38. ZPP člen 154, 154/2.
poškodba pri delu - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - odškodnina za nepremožensko škodo - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba višine odškodnine
Tožnik v samem škodnem dogodku poškodbe hrbtenice ni utrpel, je pa bil ta dogodek sprožilni moment za nastanek kroničnih bolečin v ledvenem delu tožnikove hrbtenice. Tožnik je imel skrito deformacijo, in sicer stabilno spondilozo, ki se je pri tem dogodku aktivirala, saj tožnik pred tem ni imel težav s hrbtenico. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med bolečinami in škodnim dogodkom vzročna zveza ter uporabilo teorijo jajčne lupine, ki jo utemeljuje pravna teorija in ji sledi ustaljena sodna praksa.
ZDR člen 7, 7/1, 29, 29/1. ZDR-1 člen 9, 74, 157. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5.
plačilo razlike v plači - dodatek za stalnost - vodilni delavec - kolektivna pogodba - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Šele novela ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/07) je poleg posebnosti delovnopravnega položaja vodilnih delavcev (možnost drugačne ureditve vprašanj, povezanih z delovnim časom) določila tudi kriterije za opredelitev vodilnih delavcev, na katere se te posebnosti nanašajo. Tudi če bi tožnica imela status vodilne delavke v spornem obdobju, ta načelno ne omogoča drugačnega urejanja plač in posegov v plače. V tem pogledu je treba vodilne delavce obravnavati enako kot ostale delavce.
ZDR-1 dosledno vzpostavlja pogodbeni odnos strank delovnega razmerja. To pomeni, da se sprememba plače kot bistvene okoliščine pogodbenega razmerja uredi s soglasjem volj delodajalca in posameznega delavca. Toženka ni dokazala drugačnega dogovora s tožnico, da bi se torej z njo dogovorila, da bo dodatek za stalnost že vključen v mesečno plačo in da zato na plačilni listi ne bo posebej prikazan.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDR (enako določa sedaj veljavni 9. člen ZDR-1) je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
V 5. členu ZST-1 je določeno, da taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Ker je bila sodna odločba toženki vročena 27. 5. 2025, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je takrat nastala tudi njena taksna obveznost.
ZGD-1 člen 507, 507/1, 514, 514/1, 515, 515/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
pogodba o zaposlitvi poslovodje - direktor družbe - odpravnina - ocena dela - predčasno prenehanje mandata - pogoji za izplačilo
V 3. alineji prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da ima v primeru, če je razrešen pred potekom mandata, pravico do odpravnine v višini šestkratnika zneska zadnje bruto plače, če mu preneha mandat na njegovo željo in ob pozitivni oceni pristojnega organa o njegovem delu. Edini pogoj za plačilo odpravnine v primeru predčasnega prenehanja mandata na željo direktorja je pozitivna ocena njegovega dela, in ne rezultati poslovanja. Okoliščina, da nov družbenik tožnika ni odpoklical in je želel, da še naprej opravlja funkcijo direktorja ter mu ni želel skrajšati odpovednega roka, ne pomeni, da je podana pozitivna ocena o tožnikovem delu s strani pristojnega organa.
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 170, 179/1, 182, 316, 316-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - padec v globino - delo s povečano nevarnostjo - gradbena dela - denarna odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - pobotni ugovor - varno delo
Gre za nevarno dejavnost (drugi odstavek 131. člena OZ, 149. člen in 150. člen OZ), ker delo, ki ga je opravljal tožnik, vključuje povečano nevarnost za nastanek škode, ki je ni mogoče v celoti preprečiti niti ob uporabi običajne skrbnosti in zaščitnih ukrepov. Ključna okoliščina za to presojo ni delovno opravilo (razopaževanje ali čiščenje odstranjenega opaža), temveč delo na višini v gradbenem okolju z odprtino v tleh.
Ni podlage za zmanjšanje odškodnine po 171. členu OZ. Merilo je skrbnost povprečno usposobljenega delavca v konkretnih razmerah. Glede na nepritrjeno, neoznačeno in po videzu "običajno" opažno ploščo ter dejstvo, da je tožnik na tej strehi delal prvi dan, mu opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati niti ob dejstvu, da je usposobljen dolgoletni delavec v gradbeništvu. Delodajalec, ki je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ.
Na podlagi ugotovitev o trajnih posledicah (omejena gibljivost, fiksacija segmentov L1-L3, deformacija L2, deficit gibljivosti 35,4 %, trajne delovne omejitve, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti) gre za trajen upad splošnih življenjskih aktivnosti, ki bo vplival na številna področja življenja tožnika tudi v prihodnje. Znesek 15.000,00 EUR upošteva starost oškodovanca, naravo in obseg omejitev ter je v razumnem razmerju do odškodnin prisojenih za primerljivo škodo.
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi 4. točke 316. člena OZ, saj s pobotom ne more prenehati odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 8/1-2, 147, 147/3. URS člen 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - habilitacija - neizvedba zagovora - nepotrebnost zagovora - dopolnilno delo
Glede na razlog za odpoved tožnik z zagovorom ne bi mogel vplivati na odločitev o odpovedi. Dejstva, da v času odpovedi ni imel veljavne habilitacije niti sklepa o dovolitvi opravljanja pedagoškega in raziskovalnega dela, ki je bilo podlaga za odpoved, ne bi moglo spremeniti tožnikovo pojasnilo, zakaj je zamudil z vlogo za habilitacijo, niti njegovo nasprotovanje neizdaji sklepa o dovolitvi opravljanja dela.
Ker je veljavnost pogodb o zaposlitvi za dopolnilno delo neločljivo vezana na veljavnost pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, s prenehanjem veljavnosti slednje po samem zakonu prenehajo veljati tudi pogodbe za dopolnilno delo.
Stranki sta s sklenitvijo poravnave zasledovali cilj (namen), da dokončno rešita vse spore v zvezi z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in tudi vse ostalo iz naslova delovnega razmerja, na način, da se odpovesta vsem zahtevkom iz naslova delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, ki bi jih lahko imeli druga do druge. Cilj (volja) tožnice ob sklenitvi poravnave je bil, da s tožencem čim hitreje zaključi sodelovanje, ker je delovno razmerje z njim štela za škodljivo, saj ji je povzročil ogromno škodo (kar mu je očitala tudi v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s katero je bila prav tako sklenjena ta sodna poravnava); zato se je odpovedala ostalim terjatvam zoper toženca iz delovnega razmerja, torej tudi predmetni odškodninski.
ZPP člen 394, 394-10, 394-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - umik obtožnega predloga - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka
S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil kazenski postopek ustavljen, zaradi umika obtožnega predloga, ki ga je zoper tožnika podalo SDT RS. Tak sklep pa tudi umik obtožnega predloga SDT RS ne predstavljata novega dokaza oz. dejstva, ker se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti, saj je nastal po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zoper katero tožnik vlaga izredno pravno sredstvo.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76. OZ člen 280, 280/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 2/2, 7, 7/1, 214, 214/1, 285, 300, 300/3, 339, 339/1, 362, 362/2.
prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - spor o prenehanju delovnega razmerja - sprememba tožbe - novo sojenje - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih - plačilo razlike v plači - neprerekana dejstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - stroški postopka - uspeh delavca v delovnem sporu - izrek sodbe - bruto plača
Sodišče prve stopnje je prvemu tožniku za obdobja, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu za krajši delovni čas, pravilno priznalo delovno razmerje pri toženki le za preostali delovni čas do polnega.
Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Obstoja tega pogoja toženka ni izkazala. Na prvem naroku v ponovljenem sojenju in v nadaljnjih vlogah je vztrajala pri predlogu za sodno razvezo pogodb o zaposlitvi in ga utemeljevala z okoliščinami, ki jih je zatrjevala že v prvem sojenju. Če je menila, da je za dokazovanje teh okoliščin potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihologom, bi ta dokazni predlog upoštevajoč prvi odstavek 7. člena ZPP morala podati že v prvem sojenju, ne pa šele v drugem sojenju.
Odločitev, ali je sodna razveza mogoča ali ne, predstavlja pravno presojo, ki je pridržana sodišču. Nobena od izpostavljenih okoliščin spora ni takšne narave, da bi za njeno razjasnitev sodišče prve stopnje potrebovalo posebno strokovno znanje, s katerim ne bi razpolagalo že samo.
Obravnavani spor se nanaša na obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja. V teh sporih se za spremembo tožbe ne uporablja 185. člen ZPP, temveč specialna določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 17. 6. 2022 res navedlo, da sprememb tožb ne dovoli, vendar je obenem sprejelo sklep, da se spremembe tožb vpišejo kot nove tožbe in narok za njihovo obravnavanje določilo na 31. 8. 2022. S takšnim postopanjem je spremembe tožb dejansko dopustilo, odločilo se je le za ločeno obravnavanje spremenjenih delov tožbe. S tem je smiselno postopalo po tretjem odstavku 300. člena ZPP, kršitve te določbe pa pritožnik ne uveljavlja, niti je ni v prvostopenjskem postopku.
Glede odločitve, s katero je sodišče prve stopnje prvemu tožniku priznalo plačilo prikrajšanja, toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moralo biti v izreku sodbe izrecno navedeno, da so prisojeni bruto zneski. Pri izpolnitvi naloženih obveznosti pa bo toženka seveda morala skladno s prvim odstavkom 280. člena OZ tisti del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja in prispevkov, v imenu in za račun upnika nakazati neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
zavrženje tožbe kot prepozne - materialni prekluzivni rok - seznanitev s kršitvijo - prenos dejavnosti - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica je bila najkasneje v septembru 2024 seznanjena s tem, da ji toženka ne priznava obstoja delovnega razmerja na podlagi zatrjevanega prenosa dejavnosti po 75. členu ZDR-1. Tožnica je tožbo vložila 20. 11. 2024, torej več kot dva meseca po tem, ko je izvedela za zatrjevano kršitev, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok in ga ni mogoče podaljšati.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe - neupravičen razlog - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu
Razlog, ki ga tožnik navaja za zamudo, je neupravičen in je posledično predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Bistveno je, da je bila pooblaščencu sodba pravilno vročena, saj imajo v skladu z 92. členom ZPP pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.
stroški postopka - prvi narok za glavno obravnavo - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povrnitev revizijskih stroškov - pravočasnost priglasitve stroškov - predlog za dopustitev revizije
Ker v ponovljenem postopku sodišče ne opravi več prvega naroka za glavno obravnavo, ampak narok, pritožba pravilno navaja, da za zastopanje na naroku v ponovljenem sojenju tožniku ne pripada 300 točk, temveč le 150 (tar. št. 16/3/b OT).
Po določbi tar. št. 16/8 OT se 50 % odvetniških stroškov, priznanih za predlog za dopustitev revizije, všteje v odvetniške stroške za revizijo. Navedeno pomeni, da tožniku za revizijo pripada povračilo 262,5 točk, in ne 450, kot mu jih je priznalo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/2. ZJU člen 4, 4/1, 93, 94. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik dela dne 2. 2., 26. 2. in 29. 2. 2024 v očitanem časovnem obdobju ni opravljal skladno z razporedom dela, s čimer je kršil svojo osnovno delovno obveznost po pogodbi o zaposlitvi, kar že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev. Toženka je bila dolžna zagotavljati izvajanje redarske službe v določenem obsegu v okviru treh občin, kar je zagotavljala z ustreznim razporedom dela vseh redarjev. Zaradi tožnikovega neupoštevanja razporedov dela, je toženka kršila svoje obveznosti po dogovoru. Prav tako opustitev vnosa podatkov o obravnavanih prekrških v aplikacijo vpliva na transparentnost opravljanja redarske službe, saj se lahko pojavijo obtožbe o nepravilnem ravnanju, onemogoči se posredovanje podatkov, potrebnih za plačilo kršiteljem, prejetih plačil ni mogoče knjižiti, za isti prekršek se lahko dvakrat izda plačilni nalog. Navedene ugotovitve zadoščajo za zaključek, da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti.
ZPP člen 106, 106/1, 108, 108/4, 108/5, 180, 180/1. ZDSS-1 člen 11. URS člen 23.
poziv na popravo tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe - štetje roka - potek roka za popravo tožbe - pravica do sodnega varstva
Ker tožnica tožbe ni popravila v danem roku, pač pa šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje tožbo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo (skladno s četrtim in petim odstavkom 108. člena ZPP). Sklicevanje na pomoto pri izračunu roka za popravo tožbe in nepoznavanje pravil o štetju rokov ni odločilno ter ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Nepoznavanje predpisov ne more biti opravičljiv razlog za prepozno vloženo vlogo.