ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 379. ZDDPO-2 člen 39.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje pravilnosti upravnega postopka - že rešeno pravno vprašanje - izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča - stečaj - prenos premoženja - izčlenitev
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetega stališča Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati.
Vrhovno sodišče je v vsebinsko enaki zadevi, vloženi v istem časovnem obdobju, do vprašanja že opredelilo in sprejelo stališče, da v primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj, ki pomeni odločitev o prenehanju družbe, sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen. Stečaj je bil tako posledica uspešno izvedene izčlenitve in z njo v neposredni vzročni zvezi. V primeru, ko gre za izčlenitev zdravega jedra s prenehanjem prenosne družbe, tvori odločitev o izčlenitvi in prenehanju nedeljivo celoto oziroma transakcijo. Dejstvo, da se stečajni postopek še ni zaključil, da (še) traja daljše obdobje ter da revidentka še ni izbrisana, na obseg revidentkinih pravic ne more vplivati, saj trajanje postopkov ne more vplivati na to, da bi bila revidentka zaradi tega v boljšem položaju.
ZPP člen 367, 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZDSS-1 člen 31, 31-2.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija po samem zakonu dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
V tej zadevi gre za spor o spremembi delodajalca oziroma ugotovitvi obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu prevzemniku (75. člen ZDR-1). To pomeni, da gre za spor o obstoju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1).
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - ugotovitvena odločba - davek na dodano vrednost - davčni inšpekcijski nadzor - vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso izkazane - pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitev
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti in zato vrednostni kriterij za revizijo ni izpolnjen.
Vprašanja, ki ne temeljijo na ugotovljenem dejanskem stanju niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino zadeve.
Revident z navedbami, da so mu hude posledice nastale z izrekom globe v prekrškovnem postopku, zelo hudih posledic izpodbijane upravne odločbe ni izkazal.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - izključitveni razlog - napačna uporaba materialnega prava - možnost pridobitve odškodnine od druge države
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Torej je treba ugotavljati tudi, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisov prejšnji lastnik sploh lahko uveljavljal odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5. ZMZ-1 člen 84, 84/1-5.
mednarodna zaščita - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku - lažni podatki
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je zaradi nevarnosti pobega (drugi odstavek 28. člena Uredbe Dublin III) dopustno pridržati prosilca za mednarodno zaščito na podlagi objektivnega kriterija iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 (nesodelovanje v postopku)?
Stališče Vrhovnega sodišča v sodbi in sklepu I Up 15/2016 z dne 24. 2. 2016, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje, je bilo sprejeto v času veljavnosti ZMZ, v obravnavanem primeru pa je bilo pridržanje odrejeno po uveljavitvi ZMZ-1. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba za zagotovitev pravne varnosti ob pričakovano ponavljajočih se odreditvah pridržanj v postopkih predaje prosilcev odgovorni državi članici preveriti dopustnost nadaljnje uporabe omenjene določbe ZTuj-2, zato je revizijo v tem delu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje člen 12.
dovoljenost revizije - carina - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - carinska dajatev - že rešeno pravno vprašanje - izpodbijana odločitev ne odstopa od prakse vrhovnega sodišča - dopustnost dokaza
Vrhovno sodišče se je do navedenega vprašanja v vsebinsko enaki zadevi, vloženi v istem časovnem obdobju, že opredelilo in poudarilo, da carinski organi prejemajo od OLAF-a, ki državam zagotavlja pomoč Komisije pri delovanju za zaščito finančnih interesov Evropske skupnosti pred goljufijami, sporočila AM (Mutual Assistance Message), izdelana na podlagi Uredbe sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. 3. 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Po 12. členu te Uredbe lahko ugotovitve, potrdila, informacije, dokumente, ustrezne potrjene izvode in vse informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v členu 4. do 11., pristojni organi države članice zaprošenega organa uveljavljajo kot dokazno gradivo.
Glede zahteve, naj sodišče odpravi sklep o davčni izvršbi, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pritožnikova zahteva preuranjena, saj je po določbah ZDavP-2 zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, o kateri odloča Ministrstvo za finance.
Tožniku je zoper v predmetni zadevi izpodbijane akte zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato niso podane procesne predpostavke za vodenje spora po 4. členu ZUS-1.
ZUS-1 člen 5, 42, 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 274. ZGD člen 5, 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek od dobička iz kapitala - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - čas odsvojitve kapitala - odsvojitev delnic - dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - učinkovito sodno varstvo - spor polne jurisdikcije - (ne)učinek res iudicata
V upravnem sporu ločeno obravnavanje upravnih aktov, ki so sicer del enovitega upravnega postopka, lahko privede do rezultata, da bi sodišče zaradi procesnih omejitev upravnega spora oziroma upravnega postopka kršilo temeljna načela (npr. načeli res iudicata, ne bis in idem) oziroma temeljne človekove pravice in svoboščine (pravica do učinkovitega sodnega varstva; 23. člen Ustave Republike Slovenije v zvezi s 25. členom).
Pravilna uporaba določbe 102. člena ZDoh-2 (v povezavi z ZNVP) zahteva, da se za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je fizična oseba odsvojila kapital, torej razpolagalnega posla, ki vsebuje nalog za prenos vrednostnega papirja na novega imetnika.
Čeprav družba pred vpisom v sodni register nima pravne sposobnosti lahko pridobi premoženje, ki predstavlja njen ustanovitveni kapital.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna razlaga določbe 88. člena ZDavP-2 v povezavi z 274. členom ZUP, da mora biti kršitev materialnega prava očitna.
Zaradi nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki sicer lahko pripelje do kršitve materialnega zakona, ni mogoče odpraviti odločbe po nadzorstveni pravici, ker nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne predstavlja kršitve materialnega zakona.
Ker v obravnavanem primeru pogoji za odpravo po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, toženka pa uporabe tega izrednega pravnega sredstva v ponovnem postopku ne more utemeljiti na drugačnem (novem) razlogu od tistega, ki je že bil uporabljen, Vrhovno sodišče zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.
- ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno,
- ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja,
- ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - trpinčenje - mobing - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba v tožbenem zahtevku iz naslova trpinčenja na delovnem mestu samostojno opredeliti posamezne pravno priznane pojavne oblike nepremoženjske škode, kot so te predpisane v 179. členu OZ.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - pomota pri vročanju - dejanska vročitev - vročitev drugostopenjske odločbe - položaj stranke oziroma stranskega udeleženca
Zahteva za vročitev odločbe iz 235. člena ZUP se nanaša le na odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, to pa je odločba upravnega organa prve stopnje.
Le sklep o zavrženju zahteve za vročitev upravnega akta prve stopnje pomeni odklonitev priznanja pravice udeleževati se konkretnega upravnega postopka kot stranka ali stranski udeleženec. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak upravni akt, je neutemeljeno sklicevanje na določbo četrtega odstavka 235. člena ZUP in zatrjevanje pravnega pomena zavrnjene vročitve kot odločitve o pritožničinem položaju stranke v postopku.
izločitev vseh sodnikov prvostopenjskega in pritožbenega sodišča - predlog za prenos krajevne pristojnosti - oseba pooblaščena za zastopanje - razveljavitev volitev v svet delavcev - zavrženje predloga
Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
Če predlog za izločitev sodnika oziroma predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vloži nekdo, ki nima te pravice, je predlog treba šteti za nedovoljen.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - spor o obstoju delovnega razmerja - zavrženje predloga
Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
ZUS-1 člen 72, 83. ZDDV-1 člen 63, 67, 82. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 178, 226.
davek na dodano vrednost (DDV) - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - missing trader - pogoji za odbitek ddv - subjektivni element - objektivne okoliščine o vedenju - vedenje o zlorabi sistema DDV - celovita dokazna ocena - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - neobičajna poslovna praksa - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pravni standard subjektivnega elementa ("vedel" oziroma "bi moral vedeti") ni enoten, temveč je sestavljen iz dveh različnih delov. Prvi del predstavljajo okoliščine dejanskega primera, ki kažejo na to, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje v goljufiji sistema DDV, drugi del pa predstavljajo okoliščine, ki kažejo na to, da je izdajatelj računa sodeloval v transakcijah, ki pomenijo goljufijo sistema DDV, pa jih davčni zavezanec zaradi lastne nedopustne malomarnosti ni prepoznal (zasledil). V slednjem primeru takšne okoliščine tudi terjajo aktivno ravnanje davčnega zavezanca.
V primeru ko zavezanec ni imel vedenja, se mu pa očita, da bi moral vedeti, da gre v določenem primeru za zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV, je subjektivni element izkazan v dveh primerih: prvič, če to izhaja iz ugotovljenih dejstev in okoliščin, povezanih v smiselno celoto, ki s potrebno stopnjo prepričanja revidentu omogočajo sklepanje, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z zlorabo sistema DDV; drugič pa, če so podane okoliščine, ki kot indici od zavezanca terjajo določeno ravnanje, v smislu preverjanja, ali izdajatelj računa sodeluje v taki zlorabi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00010566
ZVis člen 37. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da 37. člen ZVis določa letno pedagoško obveznost visokošolskih učiteljev.
telesna okvara - vzrok telesne okvare - pravica do invalidnine - nastanek poškodbe v zvezi z delom - pravna podlaga
Dejstvo nastanka poškodbe (bolezni) ni enako dejstvu nastanka telesne okvare. Sam nastanek poškodbe oziroma bolezen še ne upravičuje priznanja pravice do invalidnine. Do telesne okvare lahko pride po razvoju in zdravljenju določenih zdravstvenih sprememb po poškodbi oziroma bolezni. Nastanek telesne okvare je torej tisto pravno dejstvo, ki upravičuje priznanje pravice, in ne zgolj poškodba oziroma bolezen.
V obravnavni zadevi se je sklop pravno pomembnih dejstev za priznanje pravice do invalidnine dokončno dopolnil v času, ko veljavni ZPIZ-2 ni več priznaval pravice do invalidnine zaradi telesne okvare kot posledice poškodbe izven dela. ZPIZ-2 nastanka poškodbe na poti na in z dela namreč ne šteje več med poškodbe pri delu, zato tožnica ni upravičena do invalidnine zaradi telesne okvare, ki izvira iz poškodbe pri delu.