OZ člen 231, 231/2. ZBan-1 člen 125, 249, 249/1-1, 294k, 249m, 253a, 253a/1. ZBS člen 1, 11. ZVP člen 26. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - plačilo obresti - zapadlost obrestnega kupona - oblastni akt - pravni akti Banke Slovenije - prepoved izplačila - centralna banka - nadzor v bančnem sektorju - bančna kriza
Izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke nedvomno vpliva na obstoječa pravna razmerja, ki so se na podlagi akta javnopravnega organa spremenila brez soglasja upravičenca in na način, ki ni bil pogodbeno (pa tudi ne zakonsko) predviden ob nastanku razmerja. Vendar pa so pomisleki Vrhovnega državnega tožilstva o učinku Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na zapadlost obrestnega kupona za odločitev v sporu neutemeljeni. Terjatev na plačilo obresti iz drugega obrestnega kupona je namreč kljub obstoju in veljavnosti Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na presečni dan zapadla v plačilo, vendar pa je bilo, kot sta poudarili že sodišči nižjih stopenj, na podlagi oblastnih aktov Banke Slovenije prvi toženki, upoštevaje vsebino izdanih odločb in v skladu z drugim odstavkom 231. člena OZ, najprej prepovedano izplačilo terjatev tožnikom iz tega naslova. Odredba o posebnih ukrepih nadzora (blažji ukrep nadzora namenjen preprečevanju nadaljnjih odlivov sredstev banke) oziroma prepoved izplačila, ki je bila vsebina tega akta, je bila nato še pred prenehanjem njene veljavnosti konzumirana v (oblikovalni) Odločbi o izrednih ukrepih o prenehanju obveznosti iz naslova kvalificiranih obveznosti, vključno (in izrecno poudarjeno tudi) z obrestmi do izdaje odločbe. Ta ukrep je pomenil izredno, posebno obliko insolvenčnega postopka, katerega namen je bil preprečiti stečaj banke, vpliv insolvenčnih postopkov pa že po naravi stvari sega tudi na obseg poplačila (zapadlih) terjatev upnikov.
prodajna pogodba - pogodbena škoda - premoženjska škoda - odgovornost nepremičninskega posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravne napake - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - čas nastanka škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - dopuščena revizija
Ker projektne dokumentacije in komunalnega priključka tožnika nista pridobila, jima stroški v zvezi z njima še niso mogli nastati. Zato še ne moremo govoriti o zmanjšanju njunega premoženja. Niti ne moremo govoriti o gotovi bodoči škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta sploh poskrbela, še manj, da jima bodo pri tem nastali stroški v vtoževani višini.
OZ člen 468, 468/2, 480, 480/1. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - kupoprodajna pogodba - skrita napaka - pogodbena garancija - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzivni rok - pretrganje roka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali kupca, ki v zvezi s predmetom nakupa uveljavlja pravico iz naslova pogodbene garancije, zavezuje enoletni prekluzivni rok in ali ga potem, ko od pogodbe odstopi, veže isti enoletni rok, v katerem mora vložiti tožbo na vračilo danega ter plačilo odškodnine po drugem odstavku 468. člena OZ ali pa odstop od pogodbe pretrga tek enoletnega roka oziroma je ta vprašanja potrebno izvzeti iz področja urejanja po prvem odstavku 480. člena OZ in veljata splošna zastaralna roka za uveljavljanje kondikcijskih in odškodninskih zahtevkov.
dopuščena revizija - obrazloženost odločbe - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - javni natečaj
Revizija se dopusti glede vprašanja pravne narave odločitve o izbiri direktorja javne agencije (Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence).
V obravnavani zadevi, ne glede na pravni pouk v izpodbijani sodbi, pritožba ni dovoljena. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati. Če je tožnica rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, pa ji zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko tožnica od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.
- ali lahko upravnik večstanovanjske stavbe začne izvajati posel rednega upravljanja ali nujna vzdrževalna dela preden dobi soglasje etažnih lastnikov oz. brez veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov,
- ali etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov, ki so posledica izvedbe takšnih poslov, če upravnik naknadno, že po izvedbi posla, pridobi ustrezna soglasja etažnih lastnikov, ki imajo ustrezno večino solastniških deležev, pri čemer pa ta soglasja ne pridobi na način, kot ga predvideva SZ-1, torej s sklepom etažnih lastnikov ali odločbo sodišča, temveč s konkludentnim ravnanjem posameznih etažnih lastnikov, ko opravijo ali prevzamejo obveznost plačila svojega dela stroškov.
ZPP člen 8, 239, 239/2, 239/2-15, 370, 371, 371/1.
vsebina listine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Nasprotje med vsebino dokaza in razlogi sodbe - protispisnost je lahko le napačen prepis vsebine listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v razloge (povzetek listine), pri katerem se sodišče vrednostno še ni opredelilo. Če zatrjevano nasprotje ni nastalo pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pač pa je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene, ki ne sme biti predmet ponovne presoje pred revizijskim sodiščem. Revident lahko uspe le, če izkaže, da ima dokazna ocena takšne pomanjkljivosti, da ni skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 95, 9572, 196, 197. ZOR člen 352, 352/2.
enotno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj enotnih sospornikov - dovoljenost revizije - denacionalizacija - denacionalizacija v obliki odškodnine - obveznice slovenske odškodninske družbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - višina odškodnine - določljivost terjatev - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča
Aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika učinkuje v korist vseh sospornikov. Drži, da je rezultat takšnega enotnega obravnavanja sospornikov, lahko samo enaka (enotna) meritorna odločba za vse enotne sospornike. Vendar pa to ne pomeni, da se prav tako enotno (za vse sospornike enako) obravnava obstoj procesnih predpostavk, vezanih na stranke. Te se presojajo za vsakega sospornika posebej, morebiten njihov neobstoj pri posameznem sosporniku pa pomeni nedopustnost opravljenega pravdnega dejanja tega posameznega sospornika.
Dokler odškodnina tožnikom v denacionalizacijskem postopku ni bila določena, niso mogli zanesljivo ugotoviti pravega obsega škode. Četudi ni bilo realno pričakovanje, da bodo v tekočem denacionalizacijskem postopku tožniki prejeli nepremičnine v naravi ali odškodnino v drugačni višini, kot je predpisana z metodologijo vrednotenja nacionaliziranega premoženja, je škodo kot razliko med vrednostjo premoženja, ki bi ga prejeli, če bi jim bilo vrnjeno v naravi, in višino odškodnine, priznane v denacionalizacijskem postopku, mogoče po višini ugotoviti šele potem, ko jim je ta odškodnina priznana.
predlog za dopustitev revizije - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni sodni praksi se tretji odstavek 384. člena ZPP razume v povezavi s prvim, in sicer tako, da je revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, dovoljena le, če ima ta sklep lastnost odločbe, s katero se je pravnomočno končal postopek.
poroštvo - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Revizija neutemeljeno graja stališče nižjih sodišč, da je toženec trditev, da sporna terjatev izvira iz posojila (kar naj bi narekovalo uporabo določbe 182. člena Zakona o privrednim društvima in ne tistih, ki jih je uporabilo sodišče), podal prepozno. Podana je bila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, torej po izteku roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP. To pomeni, da bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka istega člena ZPP lahko upoštevalo le, če bi toženec izkazal, pa ni, da je brez svoje krivde ni mogel podati do konca prvega naroka. Določba petega odstavka 286. a člena ZPP, na katero se sklicuje, ureja drugačen procesni položaj od tu obravnavanega: določa, da lahko sodišče upošteva vloge in listine, ki jih stranke posredujejo sodišču na njegov poziv po prvem odstavku istega člena, pa stranke rok, ki jim ga da sodišče na razpolago, zamudijo, upošteva pod pogojema nekrivde in da se s tem reševanje spora ne bo zavleklo. V obravnavanem primeru takega poziva sodišča tožencu ni bilo
zakup - odgovornost za stvarne napake - rok za odpravo napak - dodatni rok - temeljna načela obligacijskega prava - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - skrbnost pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti - dopuščena revizija
Če si dolžnik sam določi oziroma izgovori dodatni rok in ga pri tem tudi časovno opredeli, je treba izhajati iz načel pogodbene avtonomije (3. člen OZ) in načela contra factum proprium, ki je sestavni del vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ti načeli ne veljata le v sklenitveni, temveč tudi v izpolnitveni fazi, katere sestavni del je nedvomno tudi institut jamčevanja za stvarne napake. Pomembno je tudi načelo skrbnosti pogodbenih strank pri izpolnjevanju obveznosti (6. člen OZ), v luči katerega predstavlja oporno točko za pravno pravilno presojo domneva, da si je dolžnik razumno sam postavil rok na podlagi skrbne ocene, o tem, v kakšen času je sposoben izpolniti svojo obveznost, če pa je bil tudi pri tem neskrben oziroma prenagljen, je treba to okoliščino šteti zgolj njemu v breme. Oziroma še več: če s tako podaljšanim rokom zakupnik soglaša, gre za njegovo sporazumno podaljšanje oziroma pogodbeni dogovor o dodatnem roku oziroma njegovem trajanju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dogovor o krajevni pristojnosti - prorogacijska klavzula - zdravstveno stanje stranke v postopku - bivališče prič - bivališče pooblaščenca - ekonomičnost postopka
V predlogu (pristojnega sodišča) navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče na Ptuju, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščenca na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Ob tem velja še odgovoriti, da je tožničino sklicevanje na prorogacijsko klavzulo (glede na okoliščine, ki so nastale po njeni sklenitvi) nepomembno in da razlog smotrnosti še vedno pretehta.
Vrhovo sodišče revizijo obravnava le v tistem delu, ki je naperjen zoper sodbo sodišča druge stopnje in ki revizijske razloge (ker pač revizijsko sodišče na nobenega ne pazi po uradni dolžnosti) uveljavlja obrazloženo. V konkretnem primeru revizija take graje ne vsebuje, saj je v celoti dobeseden prepis pritožbe.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - politično sodelovanje z okupatorjem - pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč
Izpodbijana sodba ne dosega standardov o opisu dejanja in obrazložitve, ki so veljali tudi v času, ko je bila sodba sprejeta.
ZKP člen 358, 358-1, 420, 420/1-1.. ZVCP-1 člen 46, 46/1, 30, 30/2.. KZ člen 325, 325/1, 325/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - kršitev cestnoprometnih predpisov - konkretizacija kršitve
Zgolj navedba, da obsojeni pred križiščem hitrosti in načina vožnje ni prilagodil lastnostim in stanju ceste ter drugim značilnostim prometa, ne vsebuje konkretizacije prekrška po drugem odstavku 30. člena ZVCP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00016776
OZ člen 131, 150, 619. ZVZD-1 člen 25. Uredba o spremembi uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2003) člen 1.
prevzem delavca na delo - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - odgovornost delodajalca - odgovornost naročnika del - odgovornost lastnika objekta
Vse, kar B. povezuje s škodnim dogodkom, je okoliščina, da se je zgodil v njenem objektu, pri remontu njenih naprav (premogovnega traku oziroma vozička). Na podlagi tega pa niti, če bi zaradi okoliščin, ki jih revizija izpostavlja kot posebne, to je delo v tunelu, polnem prašnih kovinskih delcev, tožnikovo delo lahko opredelili kot nevarno, B. ne bi bilo mogoče pripisati objektivne odgovornosti za tožnikovo škodo.
Da v določbah OZ iz 619. člena in naslednjih, ki urejajo pogodbo o delu, podlage za odgovornost naročnika del za škodo iz telesne poškodbe, ki jo pri opravljanju naročenega posla utrpi tisti, ki ga opravlja, in ki nastane v okoliščinah konkretnega primera, ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00011572
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 274, 274/1, 274/2.
kršitev kazenskega zakona - grdo ravnanje s podrejenim - izvršitvena ravnanja - čas storitve kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje grdega ravnanja s podrejenim po 274. členu KZ-1 je eno izmed kaznivih dejanj zoper vojaško službo, ki so uvrščena v sedemindvajseto poglavje KZ-1. Prvi odstavek navedenega člena določa dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja: prva je grdo ravnanje s podrejenim, to je takšno ravnanje, ki je usmerjeno na telo podrejene osebe, tudi če ne gre za povzročanje telesnih poškodb; druga oblika tega dejanja je ravnanje nadrejene vojaške osebe, s katerim ta oseba v službi ali v zvezi z njo žali človeško dostojanstvo podrejenega z vsemi oblikami poniževalnega, žaljivega ali podcenjujočega odnosa. V drugem odstavku je predvideno hujše kaznivo dejanje, ko nadrejena vojaška oseba stori dejanje proti več osebam1. Za izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja zadošča, da gre za enkraten dogodek.
Pri obsojenčevih ravnanjih gre za drugo izvršitveno obliko tega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišč, da obsojenčeva ravnanja, opisana v izreku sodbe sodišča prve stopnje, v okviru opravljanja vojaške službe niso običajna ali pravno dopustna. Iz izreka izhaja, da so se oškodovanci počutili prizadeto, nemočno in ponižano, torej je bila prizadeta njihova pravica do osebnega dostojanstva, s čemer so podani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča je čas storitve obravnavanih ravnanj (ki sicer ni zakonski znak kaznivega dejanja po 274. členu KZ-1), konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je obsojenec obravnavano dejanje storil v obdobju treh mesecev, natančneje od 27. 10. 2011 do 16. 1. 2012. Očitki obsojencu so vsebinsko določno opredeljeni, kar mu je omogočalo učinkovito obrambo, sicer pa je podal zagovor tudi v zvezi s časovno komponento očitanih ravnanj; zatrjeval je, da je bil v obravnavanem obdobju večinoma odsoten oziroma je domov odhajal prej. Zato kršitev obsojenčeve pravice do obrambe ni podana