tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja - sklep o nastanitvi v centru za tujce - učinek ustavne odločbe - učinek direktive - doktrina lojalne razlage
Tožniku bi moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v danem roku ne bi zapustil, bi upravni organ lahko pričel s postopkom prisilne odstranitve iz države in bi tožniku izdal sklep o namestitvi v Center za tujce.
Cilj direktive 2008/115/ES je med drugim optimalna zagotovitev pravic tujcev v državah članicah, določitev jasnih, preglednih in poštenih pravil oziroma zagotovitev, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. Ta Direktiva v času odločanja tožene stranke res še ni bila implementirana v nacionalno zakonodajo, vendar bi jo kljub temu morali organi pri odločanju uporabljati kot razlagalni pripomoček in torej nacionalne predpise razlagati in uporabljati v duhu direktive.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica je bila z območja Republike Slovenije upravičeno odsotna le pet let, glede svoje nadaljnje odsotnosti pa ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah ZUSDDD.
ZTuj-1 člen 9, 13. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 20, 20/1.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za gibanje tujcev, za katere se ne zahteva vizum - prvi vstop na schengensko območje
Med strankama je sporno vprašanje razlage določil ZTuj-1 v povezavi z določili Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki med drugim v členu 20 (1) določa, da se tujci, za katere se ne zahteva vizum, lahko prosto gibljejo na ozemljih pogodbenic največ 3 mesece v obdobju 6-ih mesecev od prvega vstopa, če izpolnjujejo pogoje za vstop iz člena 5 (1) (a), (c), (d) in (e). Razlago pojma „prvi vstop“ je podalo SEU v zadevi C-241/05 in nanjo se opira tudi odločitev tožene stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Samo dejstvo, da si je tožnik urejal podlago za bivanje v tujini, ne more biti odločilen argument za ugotovitev, da ni imel resnega namena vrniti se v Slovenijo, če se je poskusil vrniti in je to v zadostni meri izkazano, pa mu to ni uspelo iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Tožena stranka bo morala celovito, ne pa selektivno, upoštevati tudi dejstva v zvezi s »središčem življenjskih interesov« na podlagi »osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave«, katere je tožnik zatrjeval v postopku, in ki govorijo njemu v prid. To zahteva načelo materialne resnice in proste dokazne ocene.
dovoljenje za stalno prebivanje - začasna odredba - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Tožena stranka ni podala odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe in tako ne oporeka tožnikovi opredelitvi družine, ki jo ima v Sloveniji oziroma da bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila sorazmeren poseg v pravico tožnika do zasebnega in družinskega življenja. Med strankama ni sporno, da tožnik spada med t.i. izbrisane, zato gre po mnenju sodišča za pravno relevantno škodo v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1, ki bi nastala, če bi se izpodbijana odločba začela izvrševati pred koncem sodnega postopka. Tožnik je škodo v zadostni meri tudi izkazal. Ob predložitvi upravnih spisov sodišče tudi ni dobilo nikakršnega zagotovila, da pristojni organi izvršujejo izpodbijani akt tako, da po izkazani vročitvi stranki tožniku pristojni organ izda tudi odločbo po ZTuj-1, kjer mu določi konkreten rok za prostovoljno zapustitev Slovenije; pa tudi če bi sodišče takšno zagotovilo tožene stranke dobilo, ni podlage v zakonu za stališče, da tožnik ni upravičen tudi v povezavi z izpodbijanim aktom zahtevati izdaje začasne odredbe.
ZTuj-1 člen 32, 43, 43/1. ZUP člen 62. ZZDT člen 4.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za delo - jezik v postopku
Tožniku je izdano dovoljenje za delo za opravljanje poslovodne funkcije, kar v zadevi ni sporno, dejansko pa opravlja dela in naloge zidarskega pomočnika. To dejstvo je upravni organ ugotovil po opravljenem zaslišanju tožnika. S tem tožnik krši določbo 6. točke 4. člena ZZDT, ki določa, da sme tujec v Republiki Sloveniji opravljati samo tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje.
Glede na določbo 7. odstavka 62. člena ZUP ima stranka pravico spremljati postopek po tolmaču, vendar mora zahtevo po zagotovitvi tolmača sama izraziti. Upravni organ ni dolžan zagotoviti tolmača po uradni dolžnosti, če stranka te zahteve ne izrazi, to še posebej v obravnavani zadevi, ko je tožnik nedvoumno povedal, da je zaradi nerazumevanja slovenskega jezika s seboj pripeljal prijatelja. V kolikor tožnik in njegov prijatelj nista razumela slovenskega jezika in vprašanj, ki so bila tožniku postavljena, bi tekom zaslišanja to tožnik lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume.
Uredba o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev člen 4. ZZDT člen 8, 8/16, 29.
zaposlitev tujca - dovoljenje za zaposlitev tujca - prijava dela tujca - nerealizirana delovna dovoljenja - zavrnitev izdaje novih delovnih dovoljenj
Tožniku je bilo dne 1. 6. 2009 izdanih šest delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, vendar tujcev v roku iz 29. člena ZZDT ni prijavil v socialno zavarovanje, niti ni roku iz 16. odstavka 8. člena ZZDT vrnil njihovih delovnih dovoljenj. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku izdaja dovoljenja za zaposlitev tujca zavrne, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. člena Uredbe, saj v preteklem letu z izdanimi dovoljenji za zaposlitev tujcev ni ravnal v skladu z ZZDT.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru je tožnik šele v tožbi v upravnem sporu dobil možnost, da se izrazi o stališčih tožene stranke in pridobljenih informacijah, šele v tožbi je imel možnost predložiti svoje dokaze. V kolikor bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke, bi tožnik dokaze, ki jih je predložil v upravnem sporu, lahko predložil upravnemu organu, ki bi se do njih moral opredeliti, tako pa je svojo odločitev oprl le na dokaze (informacije), ki jih je sam pridobil. Zato je neutemeljen očitek tožniku, da je zgolj navajal okoliščine, katerih pa ni podkrepil z verjetnimi dokazi, saj v upravnem postopku te možnosti niti ni imel. Tožena stranka bi zato morala pred izdajo odločbe tožnika seznaniti s prav vsemi informacijami, ki jih je pridobila od organov Vzhodne republike Urugvaj in tožniku dati možnost, da o tem izrazi svoje stališče in predloži morebitne dokaze.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - tuja pravnomočna obsodba za kazniva dejanja
Prvostopenjski organ je utemeljeno sklepal, da če je bil tožnik štirikrat obsojen za kazniva dejanja v matični državi in dvakrat pravnomočno kaznovan za prekršek zoper javni red in mir v Sloveniji, obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožniku šele tokrat pravnomočne obsodbe upoštevala kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je to nova okoliščina, ki je prej še ni bilo, in sicer sta obe odločitvi o prekršku postali pravnomočni po zadnjem podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje in pred vložitvijo prošnje za ponovno podaljšanje bivanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - delo brez delovnega dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Tožnik, ki je tujec, ima delovno dovoljenje za opravljanje poslovodne funkcije pri A.A. s.p., vendar dela prokurista ne pozna in bi pri delodajalcu opravljal delo peka, za katerega nima delovnega dovoljenja. Takšna dejstva pa predstavljajo utemeljeno podlago za sklep, da se tujec, ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - neporavnane davčne obveznosti
Upravni organ prve stopnje je pravilno presodil, da pri tožeči stranki obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Kot samozaposleni tujec v gradbeništvu A.A. s.p. je namreč kršila določbe 29.a člena in 16. odstavka 8. člena ZZDT, v zadevi pa tudi ni sporno, da v času izdaje izpodbijane odločbe ni imela poravnanih svojih davčnih obveznosti.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248. ZUS-1 člen 36, 36/6.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljanov tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - obrazložitev odločbe - pravni interes za tožbo
Že v prvostopenjskem aktu je potrebno pisno navesti, kateri so razlogi za zavrnitev ter zakaj prvostopenjski organ ne sprejema odgovora zavrnjene osebe na te razloge. Razlogi so lahko dovolj natančni le, če se pri odločitvi na samem obrazcu vpiše vse, kar je zgoraj navedeno.
Tožnica se že ob vložitvi pritožbe ni več nahajala v Centru za tujce, njen interes za izpodbijanje tega sklepa pa je lahko zgolj v tem, da v centru ne bi bila več nastanjena. Zaradi tega tudi morebitna ugoditev tožbi v tem delu njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala. Izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce torej ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnice, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).
ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
ZTuj-1 člen 27, 27/7, 43, 85. ZUP člen 66, 139, 140, 141, 144, 144/1, 237, 237/2.
dovoljenje za stalno prebivanje - skrajšani ugotovitveni postopek - dovoljenje za začasno prebivanje - kršitev pravil postopka
Ugotovitev prvostopnega organa, „da prosilec nima več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, saj mu je dne 17. 7. 2008 pretekla veljavnost zadnjega izdanega dovoljenja za začasno prebivanje“ je preuranjena in protislovna ob trditvi v obrazložitvi, da tožnik „izdanega mu dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo od dne 4. 8. 2008 do dne 3. 8. 2009 vse do preteka njegove veljavnosti ni prevzel iz razlogov, ki jih tožena stranka ni ugotavljala“.
Tožnik je imel zaradi uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka dejansko možnost šele v tožbi, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da poda svojo ustno izjavo glede dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve ter izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami.
ZTuj-1 člen 27, 27/3, 32, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1, 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - vloga za podaljšanje dovoljenja - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev pravil postopka
Upravna organa sta svojo odločitev oprla na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sta prezrla odločbo ZZZS z dne 18. 3. 2010 (iz katere izhaja, da se tožniku odloži plačilo dolga iz naslova prispevkov za obveznost zdravstveno zavarovanje za čas 12 mesecev) oziroma se do navedenega dokaza nista opredelila niti nista njegove vsebine povzela v svojo obrazložitev. Prav tako pa se organ ni opredelil še do štirih listin izdajatelja ZZZS. Ker se tožena stranka do navedenih listin ni opredelila, niti ni ocenila njihove dokazne vrednosti je utemeljen tožbeni ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in ugovor bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.
molk organa - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za dvostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o predmetni zadevi. Tožnik odločitve o prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana slovenske državljanke, ni prejel vse do vložitve tožbe z dne 5. 10. 2010, prav tako pa ni o pritožbi zaradi molka organa prve stopnje odločila tožena stranka kot pristojni drugostopni organ niti po dodatnem pozivu tožnika z dne 10. 9. 2010, niti po izteku 7-dnevnega roka od datuma vložitve te zahteve in tudi ne vse do vložitve predmetne tožbe z dne 5. 10. 2010 oziroma vse do odločitve sodišča v tej zadevi.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje tujca
Tujci, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi prvega odstavka 41. člena ZTuj-1, morajo najprej pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, izpolniti pa morajo tudi druge predpisane pogoje.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - pogoj za nadomestitev obvezne nastanitve tujca v centru z milejšimi ukrepi
Upravni organ je glede na ugotovljena dejstva, da tožnik po pravnomočno končanem postopku mednarodne zaščite ni prostovoljno zapustil RS, odredil nastanitev v Centru za tujce. V kolikor tožnik meni, da zaradi slabega psihičnega stanja izpolnjuje pogoje za milejši ukrep, določen v 59. členu ZTuj-1, lahko iz tega razloga vloži prošnjo, da se njegova nastanitev v Centru za tujce odpravi.
Upravni organ se je v zadostni meri opredelil do pridobljenih poročil o aktualnih razmerah v tožnikovi matični državi. Tožnik pa ni dovolj jasno izkazal dejanj, na podlagi katerih bi tako upravni organ kot sodišče lahko presodila, da njegova vrnitev v izvorno državo ni mogoča. Zgolj navedbe, da mu grozijo tako fizično kot psihično ter da je tarča posmeha in številnih opazk, pa ne dosegajo standarda ogroženosti iz 51. člena ZTuj-1. Različna poročila sicer lahko kažejo na določene probleme glede verske svobode manjšinskih verskih skupnosti, vendar ne pomenijo takšne okoliščine, ki bi narekovale prepoved prisilne odstranitve tujca.