tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - bivanje v rs brez dovoljenja za prebivanje
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik že od leta 2010 v RS biva brez pravne podlage, to je brez dovoljenja za prebivanje. Zato je toženka pravilno odločila, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2
ZDoh-1 člen 4, 5, 20, 118, 118/2, 267. ZDoh-1D člen 6.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - nerezident - pravna podlaga za obračun in plačilo akontacije - sprememba zakona
Tožnik je bil v skladu z določbami 4. in 5. člena ZDoh-1 kot nerezident zavezan za plačilo dohodnine (in prispevkov) od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in tudi od dohodkov oziroma izplačil po sodbi Delovnega in socialnega sodišča. Posebnost, ki velja za nerezidente, je v tem, da se akontacija dohodnine, ki jo plačuje med letom, ob koncu leta ne poračuna (v odmerni odločbi), temveč se šteje za dokončen davek.
Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje obdavčitev spremenjena, je predviden le za razmerja do davčnih zavezancev, ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih ne gre in da torej pravna podlaga za obračun in plačilo akontacij, ki ga je opravil izplačevalec skladno z veljavno zakonodajo, s spremembo zakona (ZDoh-1D) ni odpadla.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-6, 10/6. ZKP člen 19, 19/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva - pravnomočna obsodba na zaporno kazen - uvedba kazenskega postopka - prekinitev postopka sprejema v državljanstvo
Kazenski postopek zoper tožnico v smislu 19. člena ZKP ni bil uveden, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka sprejema tožnice v slovensko državljanstvo.
tujec - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - sklenitev zakonske zveze izključno z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Družinskemu članu se dovoljenje za začasno prebivanje lahko razveljavi, če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja ali da obstajajo drugi razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Kot eden od pogojev za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu pa je določeno tudi, da se ne ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oziroma partnerska skupnost registrirana izključno z namenom pridobitve dovoljena za prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - ponovne prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - nespremenjena pravna in dejanska podlaga odločitve - zavrženje prošnje
O tožnikovi vlogi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je bilo že odločeno z odločbo št. 214-28/2013 dne 21. 2. 2013. Ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira zahtevek, nista spremenila, je tožena stranka predmetno tožnikovo vlogo pravilno zavrgla na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 66, 66/1, 67, 67/5. ZUP člen 62, 62/1, 62/7.
tujec - nezakonito prebivanje v rs - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - upravni postopek - jezik v postopku
Odločbo o vrnitvi se izda tujcu, ki nezakonito prebiva v RS. Z odločbo o vrnitvi se tujcu določi tudi prepoved vstopa v državo, če mu v skladu s petim odstavkom 67. člena ZTuj-2 ni bila omogočena prostovoljna vrnitev ali če tujec ni zapustil države v roku za prostovoljno vrnitev.
Določba sedmega odstavka ZUP ne zahteva, da bi morala biti odločba prevedena v pisni obliki v tuj jezik.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Osebam, ki so imele prijavljeno stalno prebivališče se je pravni položaj z izbrisom spremenil iz urejenega v neurejen, osebam, ki svojega položaja glede stalnega prebivanja niso imele urejenega, pa se ta 26. 2. 1992 tudi ni mogel spremeniti.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25. ZUP člen 9. ZTuj-2 člen 34, 35, 55.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - vpis v schengenski informacijski sistem - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - načelo zaslišanja stranke
Glede tožbenega očitka, da se izpodbijana odločba opira neposredno na Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma in ne na ustrezno določilo ZTuj-2, sodišče pojasnjuje, da se skladno z 8. členom Ustave RS ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. Pač pa se sodišče strinja s tožbenim ugovorom, da tožniku ni bila dana možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlaga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Dovoljenje za prebivanje v RS se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Glede na to, da je tožnik 100 % lastnik podjetja in hkrati direktor tega podjetja, bi moral vedeti vsaj osnovne podatke o tem podjetju, vedel pa ni ne svojega lastniškega deleža, ne pri katerem sodišču je bilo registrirano in kdaj je bilo vpisano v register, kot tudi ne podatkov glede direktorja in prokurista. Ob vsem tem je toženka v zadostni meri obrazložila, zakaj obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik ne namerava prebivati v RS v skladu z namenom, za katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 127/8, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 15, 15/3. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član - prošnja slovenskega državljana za dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana - izrek odločbe - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Glede na določbo osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 in dejstvo, da je prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja vložila toženka kot slovenska državljanka in ne tuj državljan, bi moral prvostopenjski organ v izreku odločiti o prošnji tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana, ne pa da je odločil o prošnji tujega državljana - družinskega člana tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Toženka je v zadostni meri ugotovila sum, da bo prebivanje tožnika povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 124. člena ZTuj-2 je torej izkazan. Vendar pa toženka na tej podlagi ni presodila skladnosti posega v tožničino pravico do družinskega življenja, ki ga predstavlja izdaja negativne odločbe, z načelom sorazmernosti.
V konkretnem primeru se tožnik opira na dvoje okoliščin, zaradi katerih prosi za dovolitev zadrževanja, in sicer zaradi nespremenjenih oziroma slabih razmer za bivanje na Kosovu, kjer naj bi bilo njegovo življenje ogroženo, če bi se moral tja vrniti in zaradi tega, ker nima listin, s katerimi bi se lahko vrnil. Glede prvega razloga sta organa obeh stopenj pojasnila, da je tožnik državljan Srbije, saj je vpisan v rojstno matično knjigo Srbije, poleg tega pa se je tožnik tudi sam izkazal za državljana Srbije s potrdilom o državljanstvu. Republike Kosovo v času njegovega rojstva sploh še ni bilo. Prav tako je organ prve stopnje pridobil pozitiven odgovor Republike Srbije glede dejstva, ali bi tožniku izdali potni list in ali zanj obstaja obveznost sprejema. Republika Srbija je z dokumentom odgovorila, da v zvezi z zahtevo za sprejem tožnika za Srbijo obstaja obveznost njegovega sprejema ter da mu bodo za sprejem pristojni organi izdali potni list.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik na ustnem zaslišanju, ki je potekalo na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Ukrajini, ni vedel odgovora na vprašanje, kdaj je bilo ustanovljeno podjetje, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Prav tako je različno navajal zneske svojih vložkov v navedeno gospodarsko družbo. Zapisnik o zaslišanju stranke ob navzočnosti tolmača je bil tožniku po zaslišanju prebran in nanj ni imel nobenih pripomb, lastnoročno ga je podpisal, kar pomeni, da se je z vsebino zapisanega strinjal. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača vse tožbene ugovore. Toženka je v izpodbijani odločbi dovolj prepričljivo in obrazloženo navedla utemeljene razloge za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije v smislu 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
upravni spor - dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ob izkazanem dejstvu, da je tožeča stranka skupaj s svojim bratom družbenik v družbi C. d.o.o., ki ima sklenjeno kooperantsko pogodbo z družbo E. d.o.o., ki zagotavlja tožeči stranki dolgoročno delo in dohodek in da tožeča stranka s svojim delom preživlja družino, sodišče zaključuje, da je verjetno izkazala, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe (zapustitev RS) lahko nastala težko popravljiva škoda. Zato je njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.
ZTuj člen 33, 33/1, 36, 36/2, 47, 47/1, 47/5. Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 5/1. ZUP člen 130, 130/2, 248, 248/3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2.
tujec - dovoljenje za prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za prebivanje iz drugega razloga - združitev družine - vložnik prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine - zavrženje prošnje - združitev zadev v en postopek - odločitev organa druge stopnje o pritožbi - sprememba razlogov odločitve - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Iz prvega odstavka 47. člena ZTuj-2 izhaja, da ima pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani (le) v tem odstavku opredeljeni tujec (in ne njegov družinski član). Skladno s tem je po določbi petega odstavka 47. člena ZTuj-2 (le) tujec iz prvega odstavka tega člena (in ne njegov družinski član) tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine. Citirane določbe 47. člena Ztuj-2 je treba šteti za specialno ureditev glede na določbi prvega odstavka 33. člena oziroma drugega odstavka 36. člena ZUS-1. Zato jih je treba uporabiti v vseh primerih, ko se prosi za izdajo dovoljenja za prebivanje iz razloga združitve družine, torej tudi v primeru, ko se prosi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje iz drugega razloga v smislu drugega odstavka 36.člena ZTuj-2, kadar je ta drugi razlog združitev družine. Takšna zakonska ureditev je skladna z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine.
Glede na določbe ZUS-1 odločba, s katero drugostopenjski organ zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v prvostopenjsko odločitev, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. Zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ampak je treba v takšnem primeru izpodbijati prvostopenjski upravni akt, na katerega se nanaša odločitev o zavrnitvi pritožbe. Se pa pri presoji zakonitosti tega akta upoštevajo tudi razlogi drugostopenjskega organa, s katerimi ta dopolni oziroma spremeni razloge, s katerimi je odločitev utemeljil prvostopenjski organ. S takšno uporabo zakona, ki je že več let povsem ustaljena v sodni praksi, je stranki zagotovljeno polno in učinkovito sodno varstvo, saj se pri presoji v upravnem sporu upoštevajo tudi razlogi drugostopenjskega organa. Ta ima namreč izrecno zakonsko pooblastilo, da v primeru, če spozna, da je izrek v odločbi oziroma sklepu prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, v svoji odločbi navede pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Zato tudi ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da bi drugostopenjski organ, ker je odločitev bistveno drugače obrazložil, tožnikovi pritožbi moral (delno) ugoditi.
dovoljenje za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - tujec na prestajanju kazni zapora
Iz določila osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 izhaja, da je treba za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaprositi pred pretekom dovoljenega prebivanja. V konkretnem primeru se tujec nahaja v zaporu, torej še vedno dovoljeno prebiva na območju Republike Slovenije, zato niti njemu niti tožnici ni mogoče očitati, da bi prošnjo vložila prepozno, po poteku dovoljenega prebivanja.
ZTuj-2 člen 36, 37, 37/1, 37/2, 55, 55/1, 55/1-5, 85, 87, 87/3. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 32, 32/5.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pravnomočna odločitev o tožbi - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ob upoštevanju tretjega odstavka 87. člena ZTuj-2 je pritožba v zadevah izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje v RS dovoljena le v primerih, če tujec uveljavlja svojo pravico do izdaje dovoljenja po 38., 39., 41., 42., 44., 47. in 48. členu tega zakona, za kar pa v obravnavanem primeru, v katerem se prošnja tožnikovega delodajalca opira na določila 36. člena ZTuj-2, ne gre. Glede na to je izpodbijana odločba nedvomno dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sodno varstvo v upravnem sporu.
Izpodbijana odločba ima take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonita ali ne, saj nima vsebinske obrazložitve, ki bi obsegala ugotovljeno dejansko stanje glede vseh za odločitev relevantnih dejstev in okoliščin v okviru, ki ga vsebinsko opredeljujejo določila 5. alineje prvega odstavka 55. člena ter prvega in drugega odstavka 37. člena ZTuj-2.
Ko je sprejeta pravnomočna odločitev sodišča o tožbi, ni več potrebe po začasnem preprečevanju posledic (ki naj bi se dokončno odvrnile s pravnomočno odločitvijo o tožbi). Tudi v konkretnem primeru tako ni (več) izkazana procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj je sodišče s pravnomočno sodbo v I. točki izreka tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, pri čemer pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zato je sodišče tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37, 37/6.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve in dela - delodajalec - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni vložil delodajalec, temveč sam tujec. Zato delodajalec ne more vložiti tožbe v upravnem sporu. Tožnik v upravnem sporu je namreč lahko (le) tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dopolnilna odločba - izrek dopolnilne odločbe - obrazložitev odločbe - odjava stalnega prebivališča za zakonca - pooblastilo za zastopanje
Stališče v odgovoru na tožbo, da tožnica sploh ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, je nova okoliščina glede na stališča v izpodbijani odločbi, ki jo je toženka izdala, ker je štela, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Dopolnilna odločba je bila tako tožnici izdana na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003. Postopek njene izdaje je bil nato obnovljen po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati pravno podlago za odločitev, in sicer tisto pravno podlago za odločanje o dopolnilnih odločbah, ki neposredno izvira iz 8. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča in njene obrazložitve. Tega izpodbijana odločba nima. V izreku pa tudi nima odločitve, da se dopolnilna odločba, v zvezi s katero je organ začel postopek po uradni dolžnosti, ne izda.
Toženka ni navedla nobene norme področnega zakona, ki bi dovoljevala, da mož odjavi stalno prebivališče za ženo, ne da bi organu predložil pravno veljavno pooblastilo za zastopanje. Po določbah ZUP se pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUP se sicer izjemoma lahko dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec opravi brez pooblastila član njene družine, če organ ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Vendar je izjeme treba obravnavati restriktivno in so dopustne, če med strankami ni spora.
ZTuj-2 člen 36, 36/2, 47. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 252, 252/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - združitev družine - rok za vložitev prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - zavrženje vloge - odločanje organa druge stopnje - načelo zaslišanja stranke
Odločitev drugostopenjskega organa je bila za tožnika, ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih ali okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, presenečenje. Drugostopenjski organ namreč v zadevi ni odločal o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel odločitev o zavrženju vloge. Pri tem pa v postopku ni bilo razjasnjeno vprašanje, ali je za (podaljšanje oziroma) izdajo dovoljenja zaradi združitve družine relevantna (pravočasno) vložena prošnja za podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve v postopku.