inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnost upravnega akta - neizvršljivost odločbe
Izpodbijana odločba ne vsebuje dispozitiva, ki bi nasprotoval pravnemu redu, česar ne zatrjuje niti tožnica, zato se sodišče strinja z drugostopenjskim upravnim organom, da ne gre za pravno nezmožnost izvršitve odločbe. Prav tako pa tožnica tudi ni izkazala dejanske nezmožnosti izvršitve odločbe. To dokazuje že dejstvo, da je Upravna enota Radovljica dne 20. 8. 2014 izdala dovoljenje za poseg v naravo in določila pogoje, ki morajo biti ob izvršitvi inšpekcijske odločbe izpolnjeni, ne glede na to, da se tožnica z njo ne strinja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - pritožba
Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka zgolj z navajanjem najosnovnejših dejstev o kazenskem postopku, kot so opravilne številke, kaznivo dejanje, ki ga je bil tožnik obtožen, in izid postopka, ter s povzemanjem zakonske ureditve postopka s pritožbo pred višjim sodiščem ni obrazložila, kako in zakaj niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
O prošnji tožeče stranke, ki ni bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov o materialnem stanju prosilke.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 8. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Postavlja se vprašanje, zakaj je v dopisih navedeno, da je bil tožnik izbrisan dne 30. 7. 1992, iz potrdil pa izhaja, da je imel stalno prebivališče v Sloveniji do 13. 4. 1992. Pri takih podatkih ni mogoče trditi, da se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi uradnih podatkov oziroma na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, zaradi česar ni bilo pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Tožeči stranki pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti ni mogoče priznati iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz 69. člena ZPIZ-2. Tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne ugovarja, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper navedeno ugotovitev sodišča nerazumna oziroma, da tožeča stranka s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in pridobil denarna sredstva, je dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Na odločitev ne vpliva okoliščina, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, izpostavlja pa jo tudi tožnik v tožbi, da je bil znesek, ki ga je tožnik dobil na podlagi sodbe, izplačan na račun njegovega pooblaščenca. Če pooblaščenec tožniku ni izplačal celotnega zneska oziroma, če si je zadržal nagrado, ki po mnenju tožnika presega dogovorjeni znesek, je to stvar njunega medsebojnega razmerja, zato mora tožnik spor v zvezi s tem razrešiti s svojim pooblaščencem. Te okoliščine pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3, 65. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopka
Nesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - sklep o naložitvi denarne kazni
Z izpodbijanim sklepom je upravni organ v postopku izvršbe s posredno prisilitvijo nameraval doseči le realizacijo z izvršilnim naslovom izrečene obveznosti in zato sklep ne predstavlja ponovnega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak le z zakonom predviden način prisilne izvršitve naložene obveznosti. Izbira z zakonom predvidenega načina izvršbe in sama izvršba, ki je skladna z normativno ureditvijo, namreč ne predstavlja obveznosti, nalaganja obveznosti in tudi na novo ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Predstavlja le zakonit način, s katerim upravni organ zavezanca prisili k izpolnitvi naložene obveznosti, če zavezanec obveznosti prostovoljno ne izpolni.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 14/2, 15, 16, 25, 25/6(a).
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora - procesna direktiva
Sodišče se s tožnikom strinja, da je organ kršil pravila postopka, ker je o njegovi prošnj odločil v pospešenem postopku. Upravni organ uporabo pospešenega postopka utemeljuje z določbo 54. člena ZMZ, po kateri pristojni organ lahko odloči o prošnji v pospešenem postopku, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz prve do osme alinee 23. člena tega zakona, in okoliščino, da so bili pogoji iz te določbe izpolnjeni, saj je odločal izključno na podlagi prve in sedme alinee navedenega člena. Vendar pa sodišče tožniku pritrjuje, da so navedene zakonske določbe, ob tem ko veljajo tudi za mladoletne prosilce brez spremstva, saj zanje ZMZ posebne ureditve glede dopustnosti pospešenega postopka nima, v nasprotju z določbami Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev). Upravni organ bi o tožnikovi prošnji mogel odločiti le v rednem postopku. Ker tako ni ravnal, je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, saj je lahko vplivala na odločitev v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zmožnost vrnitve sredstev - uspeh v postopku
Dolžnost vrnitve sredstev brezplačne pravne pomoči je vezana na prejeto premoženje, ne pa na zmožnost vrnitve sredstev. Sama dolžnost vrnitve sredstev ni vezana na siceršnji finančni položaj zavezanca, temveč na premoženje, ki je bilo prejeto v postopku, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
upravni postopek - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Za odločanje po tožbenem predlogu zaradi molka organa ni podana procesna predpostavka in sicer, da je po poteku roka, ki ga je določilo sodišče, tožnica od upravnega organa zahtevala odločitev in nato potek nadaljnjih sedmih dni, pred vložitvijo tožbe. S predlogom, da sodišče skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDen razsodi, da A. d.o.o. niso stranka v postopku denacionalizacije Hidroelektrarne J., saj se vrednost hidroelektrarne po podržavljenju ni bistveno povečala, pa tožnica tudi ni izkazala, da ima tak zahtevek vložen pri upravnem organu.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - ista dejanska in pravna podlaga - identiteta zahtevka
Pri odločanju o vlogi tožnika z dne 8. 1. 2015 gre za odločanje o isti upravni zadevi, o kateri je bilo že odločeno s sklepom z dne 17. 4. 2012 na podlagi vloge z dne 30. 3. 2012. V obeh primerih se je odločalo o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, o kupoprodajni pogodbi sklenjeni med prodajalcem A.A. in tožnikom, na podlagi tožnikovega sprejema ponudbe obešene na oglasni deski z dne 12. 5. - 14. 6.2010. Zahtevek tožnika je torej v obeh primerih temeljil na isti dejanski podlagi, pa tudi pravni, tj. nespremenjenih določbah ZKZ. Da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote, je stališče sodne prakse že od leta 2009. Dejstvo, da je tožnik vlogi za odobritev z dne 8. 1. 2015 priložil sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ne spreminja identitete obeh zahtevkov. Organ naj bi v obeh primerih odločal o pravici tožnika, ki izvira iz sprejema njegove ponudbe, torej pod odložnim pogojem odobritve v sklenjeni kupoprodajni pogodbi (torej ob isti dejanski in pravni podlagi obeh zahtevkov).
javni natečaj - pogoji za zaposlitev - delovne izkušnje - dokazilo o delovnih izkušnjah - verodostojna listina
Zgolj navedba obdobja, v katerem je tožnica opravljala dela za sindikat, ne izkazuje časa delovnih izkušenj. Delovne izkušnje se po 13. točki 6. člena ZJU ugotavljajo na podlagi delovne dobe na delovnem mestu z isto stopnjo ali za eno stopnjo nižjo izobrazbo, ali pa z opravljanjem del na enaki stopnji zahtevnosti. Pri tem pa se morajo v obeh primerih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov, pri dokazovanju delovnih izkušenj uporabiti enake ali primerljive metode. To pomeni, da bi morala biti v potrdilu navedena dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je tožnica dela, ki izhajajo iz potrdila in ki se opravljajo na sedmi stopnji izobrazbe, opravljala v trajanju, kot se je zahtevalo v natečajnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči vračajo iz dohodka oz. premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi imela dodeljene brezplačne pravne pomoči, bi namreč morala trpeti svoje stroške postopka, do povrnitve katerih glede na uspeh v pravdi ni upravičena.
nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb - stroški postopka - pavšalno nadomestilo stroškov - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi odredbe niso navedeni razlogi zaradi katerih je Agencija tožnici odmerila določeno število točk v zvezi z ugovorom zoper odpravo kršitev. Zato izpodbijane odredbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev bistveno pomanjkljiva.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - pridobitev premoženja po petem odstavku 48. člena ZBPP - pridobitev premoženja
Ne drži razlaga, da tožnik s sklenitvijo poravnave ni pridobil nobenega premoženja, temveč, da se je le vzpostavilo zakonito stanje. S sklenjeno sodno poravnavo je bilo ugotovljeno, da je vknjižba lastninske pravice v korist tožene stranke A.A., do 1/5 nepremičnine parc. št. 971/7, s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 19. 2. 2013 neveljavna in se na podlagi sodne poravnave v predmetni zadevi pri navedeni parceli opravi vknjižba izbrisa lastninske pravice na toženo stranko A.A. do 1/5-ine in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje ter se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na tožnika do 1/5. Tožnik je torej po citirani sodni poravnavi pridobil lastninsko pravico do 1/5 na tam opredeljeni nepremičnini z vknjižbo v zemljiško knjigo, pri čemer pa po presoji sodišča za razlago termina ''pridobitev premoženja'' iz petega odstavka 48. člena ZBPP ni pravno pomembno, da gre (kot tožnik poudarja) za ''le'' vzpostavitev zakonitega stanja in torej po njegovem mnenju ne za pridobitev premoženja, saj v primeru, če tožnik te tožbe ne bi vložil, do spremembe zemljiškoknjižnega stanja, torej do vzpostavitve lastninske pravice tožnika v določenem deležu ter s tem formalno in dejansko do pridobitve tega premoženja, ne bi prišlo.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved dejanj nelojalne konkurence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja inšpekcijski organ ni odločal o predlogu tožnika za začasno prepoved dejanj, glede katerih je vložena tožba zaradi dejanja nelojalne konkurence. Po ustaljeni in enotni praksi Vrhovnega sodišča RS je materialno pravna podlaga za izdajo začasne prepovedi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba v zvezi z določilom 13. člena ZVK. Besedilo druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da mora organ tržne inšpekcije izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja v povezavi z 13. členom ZVK. To pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoja zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je bila tožba vložena zaradi dejanja, ki ga predlaga tožnik za začasno prepoved, torej da je tožba vložena zaradi nelojalne konkurence ali ovadba.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Gre za pravovarstveni interes, ki mora obstajati v času vložitve tožbe in ves čas postopka.
Ukrep namestitve v bivalni prostor s strožjim režimom je bil tožniku izrečen po ugotovitvi, da obstojijo pogoji za izrek takega ukrepa iz prvega odstavka 98.a člena ZIKS-1. Enako velja za odločitev o podaljšanju takega ukrepa.