• Najdi
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS sodba I U 819/2015
    31.5.2016
    UL0012406
    ZZZDR člen 63. ZDDD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 8, 8/c, 9, 9/1, 9/1-1, 9/2.
    davek na dediščine in darila - davčna osnova - davčni zavezanec - pastorek - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD
    V konkretnem primeru je v nasprotju z zakonom ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost podedovanega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru.
  • 2.
    UPRS sodba I U 691/2016
    31.5.2016
    UL0012491
    ZBPP člen 11, 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - prosilec kot oškodovanec - premoženjskopravni zahtevek

    V konkretnem primeru določila ZKP o vlogi oškodovanca v kazenskem postopku in pravicah, ki mu jih ta v kazenski zadevi daje, niso bila v zadostni meri upoštevana. S tem, ko je tožena stranka tožnikove pravice v kazenskem postopku skrčila na pričanje, vložitev odškodninskega zahtevka, oziroma prevzem kazenskega pregona, če bi bili za to podani pogoji, ni upoštevala vseh možnosti, ki so tožniku kot oškodovancu v kazenskem postopku na voljo.

    Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Pomemben je torej dan, ko je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar se je v konkretnem primeru nesporno zgodilo 24. 12. 2015 in ne dan, ko je bil kazenski postopek končan.

  • 3.
    UPRS sodba I U 1436/2015
    31.5.2016
    UL0012699
    Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7, 7/2, 16, 16/1.
    neposredna plačila v kmetijstvu - nepravilni GERK - zbirna vloga - upravičene površine za vlaganje zahtevkov - dejanska raba GERK-a
    V izbirni vlogi prijavljena zemljišča morajo izpolnjevati prijavljeno dejansko rabo v času vloženih zahtevkov za izplačilo plačilnih pravic (obdelana morajo biti skladno z zahtevami za posamezno vrsto rabe ves čas vegetacije), torej tudi v času izvedbe kontrole. Izjema je le uporaba za nekmetijsko rabo, ki ni daljša od 30 dni (drugi odstavek 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu, Uredbe EKO-0).

    Relevantna je dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni dejanski rabi v času oprave kontrole.
  • 4.
    UPRS sodba I U 1641/2015
    31.5.2016
    UL0012494
    ZTro člen 55, 55/1, 55/1-3.
    trošarina - vračilo trošarine - plačilo trošarine pri uporabi energentov
    V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Iz poročila A. sicer izhaja, da je v postopku pridobivanja kremenovega peska prišlo do spremembe mineraloške sestave vhodne surovine, vendar pa je iz opisa postopka razvidno, da je navedeno posledica postopka odstranjevanja nečistoč in ne kemijskih reakcij.
  • 5.
    UPRS sodba I U 1167/2015
    31.5.2016
    UL0012720
    ZDavP-2 člen 5, 5/2, 31, 74, 74/2, 74/3, 76, 77, 84, 141. SRS (2006) 21.
    DDV - prodaja nepremičnin - navidezni pravni posel - povezane osebe - izogibanje plačilu davčnih obveznosti - slovenski računovodski standardi
    Gre za fiktivni posel prodaje predmetnih nepremičnin, ki naj bi bil sklenjen zgolj zaradi izogiba plačila davčnih obveznosti dolžnika B.B., za kar je tožnik vedel, ter da je tožnik z izkazanimi postopki in dokumentacijo skušal ustvariti le vtis oziroma pogoje, kot da je do izvedbe transakcije kupoprodaje dejansko prišlo. Tudi po presoji sodišča je pravilna dokazna ocean, da gre za fiktiven posel v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki se med nepovezanimi osebami ne bi mogel zgoditi, kot pravilno ugotavlja tudi toženka. Toženka hkrati ugotavlja tudi zlorabo drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2, glede na to, da ne gre za gospodarski cilj in da se v davčne namene transakcije presojajo z njihove ekonomske vsebine (drugi odstavek 5. člena ZDavP-2), s čimer se strinja tudi sodišče.

    Gre za kogentne določbe ZDavP-2, ki glede vodenja poslovnih knjig v davčne namene napotujejo na uporabo SRS (31. člen ZDavP-2). V primeru, kot je obravnavani, je v DIN ugotovljeno, da je kupoprodajna pogodba fiktivna, zato ni verodostojna knjigovodska listina za knjiženje poslovnega dogodka v glavno knjigo tožnika smislu SRS (2006) 21 in 22, za kar je davčni organ pojasnil razloge. Z davčnega vidika to pomeni, da takšna listina ne more biti podlaga za vpis v poslovne knjige in da ne predstavlja verodostojne knjigovodske listine v smislu navedenih SRS, saj morajo po SRS 21.2. knjigovodske listine v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
  • 6.
    UPRS sodba I U 1280/2015
    31.5.2016
    UL0012721
    OZ člen 190, 190/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZDDV-1 člen 44, 45, 45/2, 67, 73, 73/2.
    DDV - vračilo DDV - predloženi obračun - neupravičena obogatitev - presežek DDV - dobropis
    Tožnikov zahtevek za vračilo DDV je davčni organ zavrgel, pri čemer je kot razlog navedel, da tožnik ni stranka v navedenem postopku vračila DDV po 73. členu ZDDV-1. Toženka se s temi razlogi strinja in tudi sama navaja, da v zadevi tožnik postavlja zahtevek iz razloga neupravičene obogatitve po določbah OZ, o čemer pa davčni organ ni pristojen odločati, saj gre za civilnopravni zahtevek in ne za upravno stvar. Pristojnost organa za odločanje v upravni zadevi je lahko iskati le v okviru določb davčnega postopka oz. upravnega postopka, skladno z materialnopravno podlago po ZDDV-1.

    Ni sporno, da tožnik vračila DDV ne zahteva na podlagi predloženega obračuna pred pristojnim davčnim organom, kot tudi, da v obravnavani zadevi ne izkazuje presežka DDV v znesku 696.000,00 EUR po določbah 73. člena ZDDV-1, po kateri se na podlagi obračuna DDV-O zavezancu za davek vrne DDV, ki v obračunu DDV-O izkaže presežek DDV.

    V zadevi je nedvomno pojasnjeno, da je bil znesek neupravičeno zaračunanega DDV, ki ga je tožniku zaračunal prodajalec B. d.o.o. (ki je bil nakazan v državni proračun preko notarjevega fiduciarnega računa po tožnikovem navodilu), tudi v celoti vrnjen prodajalcu, ki je v obravnavani zadevi po ZDDV-1 zavezanec in plačnik DDV, zato tožnik nima pravne podlage, da iz tega posla od davčne uprave zahteva vračilo navedenega zneska.
  • 7.
    UPRS sodba I U 1223/2015
    31.5.2016
    UL0012432
    ZUP člen 279.
    davčna izvršba -sklep o davčni izvršbi - seznam zaostalih obveznosti - ničnost
    Za presojo narave izpodbijanih aktov in s tem pravilnosti izpodbijane odločitve je bistveno, ali se z izpodbijanim aktom odloča o davčni obveznosti tožeče stranke, oziroma ali se tožeči stranki z izpodbijanim aktom določena davčna obveznost nalaga v plačilo. Seznam zaostalih obveznosti ni odločba, temveč zgolj zbir pravnih podlag za izvršbo. Vsebinske odločitve tudi ne predstavljajo izpodbijani sklepi, s katerimi se začne davčna izvršba, in s katerimi se torej ne odloča o davčni obveznosti, temveč se le še izvršujejo davčne obveznosti po izdanih odločbah oziroma drugih izvršilnih naslovih.
  • 8.
    UPRS sodba I U 1271/2015
    31.5.2016
    UL0012701
    ZJU člen 58, 58/1, 61a. Uredba o uredbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1.
    javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - neuvrstitev v izbirni postopek - pogoj izobrazbe
    Toženka se je pri svoji presoji ustreznosti pogoja oprla na akreditacijo programa, kot jo je kot primarni koder (Razvrščanje po KLASIUS-P) izvršila institucija – Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, kot pripravljavec aktivnosti izidov izobraževanja in usposabljanja, in izhaja iz Priloge Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010. Toženka je glede na razvrstitev tožnikovega izida izobraževanja in vsebino razpisnega pogoja lahko zaključila, da tožnik le-tega ne izpolnjuje. Res je, da je v Seznamu študijskih programov druge stopnje za leto 2010, razvrščenih po študijskih skupinah, študijski program Ekonomske fakultete – Poslovodenje in organizacija akreditiran na študijsko področje 34, enako Management, vendar to ni študijski program, ki ga je končal tožnik, za to se nanj kot podoben (ali po vsebini enak) tožnik ne more sklicevati.
  • 9.
    UPRS sodba I U 1016/2015
    31.5.2016
    UL0012914
    ZMZ člen 2, 21, 21/3, 52, 52/1, 53, 53/1, 53/1-1.
    mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - redni postopek - zavrnitev prošnje v rednem postopku - splošna verodostojnost prosilca
    Tožnik v postopku ni niti navajal, da bi imeli zaradi svojega mnenja, stališča ali prepričanja kakršnekoli težave v izvorni državi, niti ni navajal, da mu ne bi bila na voljo dejanska in nezačasna zaščita pred preganjanjem ali resno škodo s strani subjektov zaščite. Razen tega pa tudi ni izkazal, da bi kjerkoli javno izražal mnenja, stališča ali prepričanja o potrebnih političnih spremembah v BiH in bi to njegovo obnašanje bilo možen vzrok za njegov strah. Zgolj za njegovo neizkazano članstvo v politični stranki DNZ brez posebnih funkcij pa ni mogoče trditi, da gre za izražanje takšnega mnenja, ki bi nasprotovalo politiki in metodam subjektov, ki naj bi ga preganjali.

    Na podlagi ugotovljenih nekonsistentnosti v tožnikovih izjavah glede razlogov za zapustitev izvorne države, ki jih ni mogoče šteti za nebistvene, je tudi po presoji sodišča utemeljen zaključek tožene stranke o ugotovljeni splošni neverodostojnosti v tožnikovem primeru in tudi za dvom v resničnost zatrjevanih dogodkov.
  • 10.
    UPRS sodba I U 1470/2015
    31.5.2016
    UL0012401
    ZDDD člen 5, 5/2.
    davek na dediščine in darila - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
    Osnova za davek po 5. členu ZDDD je vrednost podedovanega premoženja, ki zajema premičnine in nepremičnine, zato ni podlage za ločeno ugotavljanje davčne osnove na način, ki ga uveljavlja tožnica. Način ugotavljanja davčne osnove je v zakonu glede na vrsto premoženja (nepremično oziroma premično) opredeljen različno, vendar le glede načina ugotavljanja vrednosti, ne pa zaradi ločenega ugotavljanja davčne osnove.
  • 11.
    UPRS Sodba I U 662/2016-7
    31.5.2016
    UP00004963
    ZBPP člen 3,3/3. ZKP člen 72, 97.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zagovornik po uradni dolžnosti - prosta izbira odvetnika
    Prvi odstavek 72. člena ZKP jasno določa, da se postavljeni zagovornik razreši v primerih, ko prenehajo razlogi obvezne obrambe iz 70. člena tega zakona, kot tudi če si obdolženec namesto postavljenega zagovornika vzame drugega zagovornika. Ravno za slednje pa si prizadeva tožnik. Zato zgolj dejstvo, da tožnika še vedno zagovarja zagovornik, ki mu je bil postavljen po uradni dolžnosti, na čemer organ gradi celotno obrazložitev svoje odločitve, po presoji sodišča in upoštevaje že prej na več mestih citirano odločitev Vrhovnega sodišča RS, ne more predstavljati ovire, da bi tožnik pridobil brezplačno pravno pomoč za zagovor v kazenski zadevi po izbranem odvetniku na podlagi ZBPP, seveda pod pomembno predpostavko, da za to izpolnjuje pogoje oziroma merila po tem zakonu.
  • 12.
    UPRS sodba I U 1579/2015
    31.5.2016
    UL0012429
    ZDDD člen 8. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3. ZDavP-2 člen 76, 77.
    davek na dediščine in darila - prodaja poslovnega deleža - neodplačen prenos sredstev - dokazovanje - dokazno breme
    Zavezanec za davek je tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
  • 13.
    UPRS sodba I U 1277/2015
    31.5.2016
    UL0012404
    ZDDD člen 5, 5/2, 18, 18/1.
    davek na dediščine in darila - izročilna pogodba - delna razveza izročilne pogodbe - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča
    Tožbi je treba ugoditi že zato, ker ni pravilno ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Trenutek stvarnopravnega prehoda lastništva v zemljiški knjigi namreč za nastanek davčne obveznosti res ni pomemben, je pa pomemben pri uveljavljanju vračila davka na podlagi določb 18. člena ZDDD, ki jim je po presoji sodišča treba slediti tudi pri odločanju v konkretnem primeru.
  • 14.
    UPRS sodba I U 582/2016
    31.5.2016
    UL0012722
    ZDoh-2 člen 15. ZDavP-2 člen 15, 15/4, 31, 76, 76/1, 321. ZVKSES člen 15.
    dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - odpis terjatve - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - skrita napaka - pravica do zadržanja kupnine
    Terjatev lahko preneha na več načinov, eden od teh načinov pa je odpust dolga. Po prvem odstavku 319. člena OZ obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Enostranski odpis obveznosti v poslovnih knjigah ene stranke zato ne zadostuje za pravni zaključek, da terjatev ne obstaja več, kot zmotno menita oba davčna organa. Na to lahko kaže tudi dejstvo, da je pravna oseba kasneje (po odpisu terjatve) vložila tožbo na plačilo kupnine iz tega pravnega posla, kar poudarja tožnik.

    Po presoji sodišča davčni organ ni brez dvoma ugotovil, ali je terjatev prenehala oziroma v kakšni višini je prenehala. Šele v primeru, da je terjatev prenehala, je lahko stvar nadaljnje presoje, v kakšni višini je bil tožnik obogaten. Z vidika davčnega prava je bistveno, ali tožnik utemeljeno ni plačal drugega obroka kupnine. Tožnik ves čas postopka zatrjuje, da gre za obstoj stvarnih napak na nepremičnini (kar deloma izhaja tudi iz dokumentov, ki se nanje oba davčna organa sklicujeta) in s tem utemeljuje znižanje dogovorjene kupnine. Odločitev, da je tožnik prejel drug dohodek, bi bila tako utemeljena v primeru, ko znižanje kupnine ne bi bilo posledica stroškov odprave stvarnih napak. Teh okoliščin davčni organ zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljal.
  • 15.
    UPRS sodba I U 1385/2015
    31.5.2016
    UL0012408
    ZDO člen 14, 15, 16, 17, 19, 19-2. Pravilnik o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja.
    davek od premoženja na posest stavb - davčna osnova - zavezanec za davek - poslovni prostor - najem prostora
    ZDO v 14. členu določa, da davek na premoženje plačujejo fizične osebe, ki imajo med drugim v lasti tudi stavbe, dele stavb, stanovanja ali garaže. V skladu s 15. členom omenjenega zakona je zavezanec za davek od premoženja iz 14. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. Davek se torej plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam, ali ga daje v najem. V skladu z 2. točko 19. člena ZDO pa se davek ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V tem primeru pa tožnica kot fizična oseba premoženja nesporno sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja pravna oseba A. d.o.o., sicer v solasti tožnice, kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
  • 16.
    UPRS sodba I U 2089/2014
    31.5.2016
    UL0012430
    ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 68/2, 68/5, 68/6, 69, 73, 77.
    dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - ocena davčne osnove - dokazno breme
    Davčna osnova je neprijavljeni dohodek, ki se izračuna posredno, z uporabo podatkov o spremembi čistega premoženja in potrošnji zavezanca, za kateri davčni zavezanec ne more dokazati obdavčenega ali davka prostega vira in predstavlja razliko med vrednostjo premoženja na prvi dan obravnavanega obdobja in vrednostjo premoženja na zadnji dan obravnavanega obdobja, povečano za potrošnjo v tem obdobju, zmanjšano za znesek prijavljenega in neobdavčenega dohodka.

    Glede na določbe petega in zlasti šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 je v primeru, če davčni organ, tako kot v obravnavanem primeru, ugotovi premoženje neznanega izvora, na zavezancu dokazno breme, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ. Zavezanec je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki in dokazili, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže.
  • 17.
    UPRS sodba I U 537/2016
    31.5.2016
    UL0013216
    ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
    Pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh) v predmetni zadevi ni izkazan. Če ni izkazan utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha v zadevi oz. razumnosti v predmetnem kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje tudi stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP zavzelo že Vrhovno sodišče RS.
  • 18.
    UPRS sodba I U 906/2015
    31.5.2016
    UL0012913
    ZMZ člen 53, 53/1, 53/1-1. ZUP člen 214.
    mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje v rednem postopku - obrazložitev odločbe
    Izpodbijana odločba nima potrebne obrazložitve, kot jo je predpisal zakonodajalec z določili 5. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, saj nima razlogov, zakaj je toženka sprejela zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca.

    V konkretnem primeru je ob ugotovljeni bistveni kršitvi pravil postopka, posledično tudi nepravilno uporabljeno materialno pravo, saj odločbe, ki fragmentarno obravnava le nekatere vidike ugotavljanja pogojev za priznanje statusa begunca, medtem ko je ugotavljanje pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite selektivno osredotočeno zgolj na vidike resne škode izključno v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ z vidika virov o izvorni državi tožnika Alžiriji, glede katerih tožniku ni bila predhodno dana možnost, da bi se o njih izrekel, zato v tem delu ni mogoče preizkusiti.
  • 19.
    UPRS sodba I U 1640/2015
    31.5.2016
    UL0012492
    ZVoz člen 73, 78, 79, 79/1, 79/1-2.
    vozniško dovoljenje - kontrolni zdravstveni pregled - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo - zdravniško spričevalo
    Za predlog na napotitev na kontrolni zdravstveni pregled zadostuje že sum bolezenskega stanja, okvare ali hibe, katerega simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu. Policija je skladno s svojimi pristojnostmi iz tretjega odstavka 78. člena ZVoz podala organu predlog za napotitev pritožnika na kontrolni zdravstveni pregled, ker je ugotovila, da so podani razlogi iz druge točke prvega odstavka 79. člena ZVoz za sum, da pritožnik ni zmožen za vožnjo motornega vozila. Utemeljenost oziroma neutemeljenost suma policije pa se bo izkazala z zdravniškim mnenjem in spričevalom.
  • 20.
    UPRS sodba in sklep I U 14/2016
    30.5.2016
    UL0012915
    ZZZDR člen 181, 185, 192, 213. ZUP člen 135. ZPP člen 82.
    skrbništvo - sprememba skrbnika - ustavitev postopka - skrbnik za posebni primer - začasni zastopnik
    V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov.

    Zakon določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.
  • 1
  • od 9
  • >
  • >>