vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - lastninjenje kmetijskih zemljišč - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja
V primeru lastninjenja kmetijskih zemljišč po ZSKZ mora temeljiti vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na ustrezni listini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
VSL00001368
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 286b, 286b/1. - člen 5, 5/1, 5/1-4. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - odplačnost pridobitve zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - sodni izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - dokazno breme - lastninjenje zadružnega premoženja - arondacija - arondacijska odločba
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad mora izvedenec ugotavljati odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani tožene stranke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL00000184
ZSKZ člen 14. SPZ člen 92. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - pasivna legitimacija - pravni nasledniki - ugotovitvena tožba
Dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij z dne 31. 12. 1998 izkazuje pravno nasledstvo tožene stranke. Na njegovi podlagi naj bi zemljišča (tudi kmetijska in gozdna) postala last občine, na območju katere ležijo, pri čemer konkretna zemljišča ležijo na območju Občine Žužemberk. Dogovor se glede na določbe ZSKZ (glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka) sicer ni izvedel, kar pa na izkaz pravnega nasledstva Občine Žužemberk ne vpliva.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VSL0082720
ZSKZ člen 14, 17. ZLNDL člen 1, 3.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - pravica uporabe
Lastninjenje kmetijskih zemljišč ni potekalo po določbah ZLNDL, temveč je bilo že pred uveljavitvijo ZLNDL opravljeno po določbah ZSKZ. V skladu s 14. členom ZSKZ so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last države oziroma občin po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij ali Zakonu o zadrugah, ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postali z dnem uveljavitve tega zakona last države oziroma občin. Lastnina občine so tako postala kmetijska zemljišča, ki so se nahajala na območju občine in so bila 6. 4. 1941 v lasti občine.
Toženka ne more uspeti niti z navedbami, da je mogoče pravico uporabe po vsebini enačiti z lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0084980
ZKZ člen 21, 21/2, 22, 22/4, 25, 27, 28. ZPN člen 5. ZOR člen 25, 25/3, 66, 86, 88, 88/1, 94.
lastninska pravica – zastopanje – pooblastilo – prenos pooblastil – promet s kmetijskimi zemljišči – kupoprodajna pogodba – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – realizacija pogodbe – darilna pogodba – navidezni pravni posel – veljavnost prikritega pravnega posla – pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – obličnost – dobroverna posest – vpis v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kupna pogodba, pri kateri niso bila upoštevana pravila ZKZ, ki se nanašajo na objavo ponudbe ter pridobitev potrdila, ni nična, saj zakon takšne sankcije ni predpisoval. Kršitev teh pravil je pomenila le oviro za overitev in zemljiškoknjižni prenos, zakon pa je morebitnim predkupnim upravičencem omogočal tudi vložitev tožbe, s katero so lahko zahtevali razveljavitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – STVARNO PRAVO
VSL0085961
ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 17, 17/8. ZLNDL člen 1, 1/1 3. ZTLR člen 29, 72. SPZ člen 28, 46.
lastninjenje – lastninsko preoblikovanje podjetij – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice po zakonu – kmetijska zemljišča – priposestvovanje – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobra vera – dobra vera pravne osebe – opravičljiva zmota – nepoznavanje prava
Ker je država postala lastnica kmetijskih zemljišč na podlagi zakona, toženka ni mogla postati lastnica po ZLNDL, ki je subsidiaren.
Odplačnost pridobitve ni odločilna za druge subjekte, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja.
Opravičljiva zmota v skladu z načelom ignoratia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) ne more temeljiti na nepoznavanju prava, tj. predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – prodaja kmetijskega zemljišča – vpis v zemljiško knjigo – teorija realizacije – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – dobra vera
Priposestvovalec mora biti v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice: pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost, pri čemer opravičljive zmote v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ni mogoče graditi na nepoznavanju prava. Zmota priposestvovalca mora biti torej opravičljiva tudi glede okoliščine, da je pravni naslov veljaven. V konkretnem primeru je šlo za prodajo kmetijskega zemljišča, ki zahteva izpeljavo ustreznega postopka prodaje v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih, sicer gre za neveljaven pravni posel. Da mora biti za veljavnost prodajne pogodbe izpeljan še postopek po ZKZ, sta se pogodbeni stranki, tudi tožnik, zavedali.
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 316, 316/1, 316/2. ZKZ člen 17, 18, 19, 20.
načelo dispozitivnosti – pripoznava zahtevka – nedopustno razpolaganje z zahtevkom – promet s kmetijskimi zemljišči – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Za tak primer gre tudi, če je po materialnem pravu omejeno ali prepovedano razpolaganje z zemljišči, ko bi se stranki s pripoznavo zahtevka npr. izognili izpolnitvi kogentnih predpisov o pridobitvi upravnih dovoljenj oziroma soglasij. V konkretni zadevi pa ima pritožba prav, ko opozarja, da se prisilne določbe, vsebovane v členih 17 do 23 ZKZ, nanašajo le na promet s kmetijskimi zemljišči, to je na pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču na pravno posloven način (s pogodbo). V konkretnem primeru pa tožnik uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, torej originarno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0080063
ZOR člen 103. OZ člen 1060. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 10, 10/2, 21, 21/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zakonita posest – ničnost pogodbe – promet s kmetijskim zemljiščem – omejitve prometa s kmetijskimi zemljišči – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost kupca
Kljub temu, da na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, morajo biti dejstva, ki tvorijo podlago za izrek ničnosti, zatrjevana.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - upravljanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike slovenije - stavbna pravica - pasivna legitimacija RS
Sklad kmetijskih zemljišč je na podlagi 3. člena ZSKZ samostojna pravna oseba, na katero je RS prenesla vsa pooblastila v zvezi z gospodarjenjem in upravljanjem s premoženjem, kakor tudi sredstva, ki jih s tem pridobi. Upravljanje z zemljišči po tretjem odstavku 2. člena ZSKZ zajema tudi obremenjevanje s stavbnimi pravicami. V obravnavani zadevi, ki se nanaša na pravno usodo pogodbe, ki jo je Sklad sklenil v okviru upravljanja s premoženjem, le-ta kot samostojna pravna oseba v postopku nastopa povsem samostojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075308
OZ člen 21, 21/1. ZKZ člen 20, 22, 22/1.
prodaja kmetijskih zemljišč – postopek prodaje – odobritev pravnega posla po upravnem organu – upravni postopek
S trenutkom, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je pogodba v smislu zavezovalnega pravnega posla sklenjena pod odložnim pogojem odobritve tega posla po upravni enoti, ki vodi postopek prodaje, saj ZKZ kot poseben zakon ne ureja trenutka sklenitve pogodbe, zato je treba uporabiti prvi odstavek 21. člena OZ. Soglasje oz. odobritev pravnega posla je namreč po ZKZ dodaten pogoj za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju (tako izrecno izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 – Pravna mnenja I/2012). Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa.
Šele z odobritvijo pravnega posla je postopek izbire kupca zaključen, ta pa se izvaja izključno v upravnem postopku.
Ob dejstvu, da postopek izbire upravičenega kupca še teče v upravnem postopku, zato ni utemeljeno pritožbeno stališče o smotrnosti predmetnega pravdnega postopka o ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama kot o predhodnem vprašanju, na katerega bo vezan tudi upravni organ. Vprašanje ničnosti (pravne veljavnosti sklenjene pogodbe med toženima strankama) se bo namreč rešilo že v samem upravnem postopku, v katerem se bo odločalo o odobritvi točno določenega pravnega posla s točno določenim sprejemnikom prodajalčeve ponudbe. Le pravni posel z „izbranim“ sprejemnikom ponudbe bo namreč izpolnjeval odložni pogoj za veljavnost sklenjene kupoprodajne pogodbe.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VSM0022847
Ustava SFRJ člen 60. Ustava SRS člen 75. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 22, 29, 57, 61.
podržavljenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča -lovske družine - ustavna pritožba - vpliv vložitve ustavne pritožbe na druge sodne zadeve
Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0064992
ZSKZ člen 16. ZPP člen 154, 154/1, 155, 157.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – poziv na podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na to, da je tožeča stranka s toženo stranko poskušala doseči podpis pogodbe še pred pravdo, ta pa se je temu izogibala, saj na dopise ni odgovarjala in ni navedla, zakaj pogodbe ne bi mogla skleniti oziroma ni kako drugače odgovorila na pozive tožeče stranke, takšnega ravnanja tožene stranke ni mogoče subsumirati pod določbo 157. člena ZPP kot ravnanja, ki ne predstavlja povoda za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
status zaščitene kmetije – dedovanje zaščitene kmetije – določitev prevzemnika zaščitene kmetije – izvenzakonska partnerica – prispevanje z delom ali zaslužkom k ohranitvi oziroma razvoju kmetije – izključitveni razlog
Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083243
ZKZ člen 19, 23. OZ člen 256, 260.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskih zemljišč – ničnost prodajne pogodbe – čas sklenitve pogodbe – večkratno razpolaganje z istim predmetom – protipravno ravnanje – sodna praksa
Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke, ne drži. Da je za vrednostno presojo ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku.
pisna oporoka – zaščitena kmetija – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine nepomembne za zaščiteno kmetijo – izvedenec kmetijske stroke – poizvedbe
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je določilo zemljišče nujnemu dediču na podlagi njegove vloge, je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo, ne glede na dolgotrajnost postopka. Te okoliščine bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke.
IZVRŠILNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006342
ZIZ člen 189, 189/7, 191, 191/3. ZZK člen 23. ZPP člen 142, 339, 339/2-8, 343, 343/4.
nadomestna vročitev – nepravilna vročitev odredbe o prodaji – dejansko bivališče – prestajanje zaporne kazni – kršitev pravice do izjave – sklep o domiku – zakonita predkupna pravica kmeta do ZKZ – dolžnost upoštevanja prisilnih predpisov ZKZ v izvršilnem postopku – paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi – pravni interes za pritožbo – nepoložitev kupnine v določenem roku.
S predloženim potrdilom zavoda za prestajanje kazni zapora je dolžnik uspel izkazati nepravilnost nadomestne vročitve odredbe o prodaji, posledično pa tudi nezakonitost javne dražbe, nadomestna vročitev je namreč po določbah ZPP mogoča le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, torej na naslov dolžnikovega dejanskega bivališča.
Razpolaganje s kmetijskimi zemljišči je zaradi njihovega posebnega varstva urejeno s prisilnimi določbami ZKZ, ki jih je dolžno upoštevati tudi izvršilno sodišče v postopku prodaje nepremičnine, ki ima status kmetijskega zemljišča. Enako velja v primeru, ko ima status kmetijskega zemljišča le del nepremičnine, ki se prodaja oziroma zgolj ena od prodajanih nepremičnin (če se prodajajo v paketu). V takem primeru so vse nepremičnine, ne glede na svoj status, podvržene prisilni ureditvi po ZKZ.