KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VSL00016464
ZNP člen 104. ZIKS člen 145a, 145b. ZIKS-1 člen 266.
povrnitev stroškov postopka - zavezanec za vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za plačilo stroškov - kmetijska zemljišča - odškodnina v obveznicah
Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi ugotovilo, da je zavezanec za vračilo zaplenjenih nepremičnin SKZG RS in ne tretja nasprotna udeleženka. Tretja nasprotna udeleženka je zato predlagateljem dolžna povrniti le del stroškov, in sicer sorazmerno z deležem, ki ga odškodnina v višini 5.372,91 EUR (v obveznicah Republike Slovenije kot oblike vračila zaplenjenega premoženja) predstavlja v seštevku navedene odškodnine in vrednosti vrnjenih nepremičnin (te je sodišče ocenilo na višino 30.311,00 EUR, kar ni izpodbijano), torej deležem od skupnega zneska 35.683,91 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060196
ZKZ-73 člen 19. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavitev prednostne pravice - sklenitev kupne pogodbe - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - kupna pogodba za nepremičnino - določenost in določljivost predmeta pogodbe - nesklenitev pogodbe - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
Zmotno je tožnikovo stališče, da je do sklenitve kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče, za katero je prodajalec (skladno z v letu 1975 veljavnim ZKZ) dal ponudbo, prišlo že s sprejemom ponudbe in pod odložnim pogojem njene odobritve. Gre namreč za stališče, ki se je oblikovalo šele po sprejemu SPZ v letu 2002 ter na podlagi drugačne zakonske ureditve postopka prodaje kmetijskih zemljišč kot je veljala v letu 1975. Pred tem pa je v sodni praksi veljalo, da s tem, ko ponudnik prejme izjavo upravičenca, da ponudbo, dano po določbah ZKZ, sprejema, prodajna pogodba še ni sklenjena, ampak prejem izjave o sprejemu ponudbe ponudniku nalaga le obveznost skleniti pogodbo z upravičencem, ki je pravico prednostnega nakupa pravilno uveljavil, slednjemu pa tudi zahtevek na sklenitev pogodbe.
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tako nagrada nastane celo takrat, ko odvetnik še ni vložil tožbe ali vloge, a je za to že imel pooblastilo. Dejstvo, da je drugi toženec odvetnika pooblastil šele ob koncu postopka, na nastanek nagrade tako ne vpliva.
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013613
OZ člen 52, 86, 533, 538, 538/2. SPZ člen 17, 17/1, 17/2, 49. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17a, 19.
spor o obsegu zapuščine - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - darilna pogodba - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - posebni pogoji za odvijanje prometa - kršitev prisilnih določb ZKZ - neodplačna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - dajatveni zahtevek za izstavitev listine - glavna stvar in pritikline - lastništvo pritikline
Darilna pogodba za prenos kmetijskih nepremičnin ni bila overjena pri upravni enoti, niti ni bili izdano potrdilo, da odobritev ni bila potrebna. Taka darilna pogodba je nična.
Izpodbijana odločitev ustrezno odraža duh zakona oziroma njegove temeljne usmeritve - da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG), da naj se zagotovi gospodarska in ekološka funkcija kmetije - da torej deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče (1. alineja 7. člena ZDKG), pozorno je bilo tudi na socialno funkcijo lastnine. Predvsem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vodilo zakonodajalca, da so izbirna pravila določbe 7. člena ZDKG stopenjsko oblikovana.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - stavbno zemljišče - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Sodišče je zavrglo zemljiškoknjižni predlog v delu, ki se je nanašal na vpis lastninske pravice pri sporni nepremičnini (ki sicer sodi v sklop zaščitene kmetije). Glede te nepremičnine notarskemu zapisu ni bila priložena ustrezna odločba pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločba, da odobritev ni potrebna (drugi odstavek 38.člena ZZK-1).
Pašna skupnost ni pravna oseba temveč ima bodisi naravo skupnosti ali družbe civilnega prava (XXVII. oziroma XXVIII. poglavje Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Kot taka torej ne more biti lastnica premoženja oziroma v pravnem prometu ne more pridobivati pravic in obveznosti, temveč predstavlja zgolj pravni instrument, ki omogoča sodelovanje določenega števila fizičnih oseb pri uresničevanju njihovih (osebnih) interesov. Načeloma velja, da vstopajo v pravna razmerja s tretjimi osebami vsi člani te skupnosti, ki tudi odgovarjajo za obveznosti (kot dolžniki) oziroma imajo pravico zahtevati izpolnitev obveznosti (kot upniki) solidarno. Zakupna pogodba iz leta 2011 torej v pravno formalnem smislu ni mogla biti sklenjena s Pašno skupnostjo M.,temveč so bili neposredni nosilci pravic in obveznosti iz tega pravnega razmerja vsi njeni člani (tudi tožnik). S prenehanjem Pašne skupnosti M. ni prišlo do prenehanja pogodbene stranke (zakupnika), zato na tej podlagi zakupna pogodba (po samem zakonu) ni mogla prenehati. Ker ta pašna skupnost ni pravna oseba, ob njenem prenehanju tudi ne more imeti pravnih naslednikov.
Predkupni upravičenec kmetijskega zemljišča, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila. Le v tem obsegu je podana pristojnost sodišča, sicer pa upravni postopek vodi in v njem odloča upravni organ.
DAVKI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00010951
ZZK-1 člen 37, 45. ZDoh-2 člen 51. ZDPN-2 člen 15. ZKZ člen 19, 19/1, 22. ZON člen 86. ZGD-1 člen 72.a, 667.
vknjižba na podlagi združitve, delitve ali prenehanja gospodarskih družb - potrdilo o plačilu davka - vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na zavarovanem območju - statusno preoblikovanje podjetnika - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - pogodba o prenosu podjetja - pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene pravne subjektivitete, in je nosilec stvarnih pravic tako osebnega premoženja kot tudi podjetniško organiziranega premoženja vedno le podjetnik kot fizična oseba. To velja tako za podjetnika prenosnika kot za prevzemnika. Univerzalno pravno nasledstvo je določeno le glede tistih pravnih razmerij, ki so povezana s prenesenim podjetjem podjetnika. Pri prenosu podjetja na drugo fizično osebo gre za vpis, predlagan na podlagi pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi katerega je potrebno predložiti dokazila iz 37. in 38. člena ZZK-1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - predmet nakupa - kmetijsko zemljišče - pasivna legitimacija - lastnik zemljišča - lastnina države - pogodbeni prenos lastninske pravice - prehod lastninske pravice po zakonu - upravljanje z nepremičninami - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Ker pa v obravnavani zadevi ne gre za pogodbeni prenos lastninske pravice, temveč za prehod lastninskih upravičenj na podlagi samega zakona, sklicevanje tožnika na upravljalska upravičenja toženke ni pravno odločilno. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je za tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po materialnem pravu legitimiran lastnik, to pa je v konkretnem primeru Republika Slovenija. Lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih na sklad namreč ni bila prenešena, kot to izhaja tudi iz zemljiške knjige. Tožnik je tožbo sprva pravilno naslovil na Republiko Slovenijo, z napačno navedbo zakonitega zastopnika, a je kasneje tožbeni zahtevek usmeril zoper toženko in s tem zgrešil pasivno legitimacijo.
ZDen člen 27. ZSKZ člen 14. ZIKS člen 145, 145a, 145b.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - last občine - dejanski lastnik nepremičnine - lastnina države - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi
Situaciji neprilagojeni zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ljubljana, glede na to, da je do prenosa lastninske pravice (na Republiko Slovenijo) prišlo že z zakonom, nima konstitutivnega učinka in na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva, kakor tudi ne na izvedbo vpisa lastninske pravice v korist upravičenca v zemljiški knjigi.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega prava
Položaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL00009763
ZDKG člen 15, 15/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zaščitena kmetija - dedovanje zaščitenih kmetij - nujni delež - izplačilo nujnega dednega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju - nujni deleži v naravi - vrednost nujnega deleža - višina nujnega deleža - pravica do obravnavanja v postopku
Sodišče je odločalo o tem, ali nujnemu dediču v zvezi z dedovanjem tistega dela zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, pripada le denarna vrednost nujnega deleža, ali pa lahko za poplačilo prejme posamezne nepremičnine. Za odgovor na navedeno vprašanje je izbralo ustrezno materialnopravno podlago, namreč določilo četrtega odstavka 15. člen ZDKG, ki ga je tudi pravilno uporabilo. Po dopolnitvi dokaznega postopka z izvedencem in cenilcem za kmetijska zemljišča se je lahko zanesljivo prepričalo, da zemljišča, ki jih je dodelilo nujnemu dediču, niso pomembna za zaščiteno kmetijo; da zaradi njihove izločitve ne bo znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije, pa je potrdila tudi pristojna upravna enota.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007408
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1. ZKZ člen 17, 17/2.
priposestvovanje - promet s kmetijskim zemljiščem - ničnost pogodbe - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - zakonita in dobroverna posest - sklenitev kupoprodajne pogodbe - predmet pogodbe - kmetijsko zemljišče - ugovor ničnosti pogodbe
Ker se sodišče prve stopnje o trditvi - da je kupoprodajna pogodba nična, ker je bilo zemljišče, ki je bilo predmet prodaje/nakupa v času sklepanja tega posla kmetijsko zemljišče in zato pravni promet z njim z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih omejen - ni izreklo in v okviru teh trditev ni preverilo toženčeve ne/dobrovernosti pri izvrševanju posesti, bo to moralo storiti v ponovljenem postopku.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 120, 120/3, 148.. ZKZ člen 18.. URS člen 67, 71.. ZDKZ člen 1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Za zaščiteno kmetijo velja posebna ureditev glede pravnih poslov (18. člen ZKZ) in bi torej v obravnavanem primeru moral biti izveden upravni postopek odobritve pravnega posla in obravnavanemu predlogu glede na določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 priloženo potrdilo upravne enote v smislu določb ZKZ. In ker taka listina predlogu ni bila priložena niso bili podani pogoji za predlagani vpis lastninske pravice na ime predlagatelja (148. člen ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00006562
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/2, 16/7. - člen 5, 5/1.
lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - lastninjenje zadružnega premoženja - zadruga - premoženje zadrug - pridobitev lastninske pravice - način pridobitve - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - odplačnost pridobitve - neodplačna pridobitev - arondacija - dokazno breme
V tej pravdi gre za vprašanje lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini: Po prvem odstavku 74. člena ZZad je vse premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje, z izjemo kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so jih zadruge pridobile na neodplačen način. Ta so z dnem uveljavitve ZZad postala last Republike Slovenije in so se prenesla v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Sklad je bil ustanovljen z ZSKZ in vanj so se v rokih in po postopku, določenem s tem zakonom, prenesla tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije po drugih predpisih, torej tudi po prej omenjeni določbi ZZad. Na podlagi določila sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To Navodilo pa v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način; slednji način se et de iuris domneva, če odškodnina ni presegla 30 % vrednosti. Toženka mora dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
odškodnina zaradi omejitev in prepovedi - pravica do odškodnine po predpisih o razlastitvi - krajinski park - pogoji za pridobitev odškodnine - omejitev razpolaganja s kmetijskimi zemljišči - obdelava kmetijskega zemljišča - določitev odškodnine
Odločilno za upravičenost do odškodnine po prvem odstavku 89. člena ZON je: i) kakšni so bili pogoji za pridobivanje dohodka pred omejitvijo; ii) kakšni so pogoji za pridobivanje dohodka po omejitvi; iii) če so bistveno slabši, ali jih je mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo; iiii) če jih ni mogoče, je oškodovanec upravičen do odškodnine.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 337, 294, 394/1-9, 394/1-10, 395.. ZKZ člen 20.. ZUP člen 225, 225/3.. ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 83, 83/1, 84, 84/1.
predhodno vprašanje - pravnomočna odločba upravnega organa - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odobritev posla s strani upravne enote
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni bilo razlogov za prekinitev pravdnega postopka. O predhodnem vprašanju odobritve prodajne pogodbe je bilo na matičnem področju namreč pravnomočno odločeno, zato ni bilo prekinitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Pritožba nima prav, da je kršilo določbo prvega odstavka 13. člena ZPP, saj ni sámo reševalo predhodnega vprašanja odobritve pravnega posla, pač pa je upoštevalo pravnomočno rešitev tega vprašanja na matičnem področju. Dolžno je bilo spoštovati pravnomočno upravno odločbo, ne glede na vloženo revizijo zoper sodbo upravnega sodišča.
Objektivno nova dejstva v pritožbi niso dopustna.
Takšnih dejstev sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zato jih ne zajema pravnomočnost sodbe. Stranke jih lahko uveljavljajo v morebitnem novem sodnem postopku ali jih pod izpolnjenimi pogoji uveljavljajo z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožbeno sodišče dejstva, da je bila po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, s sklepom Vrhovnega sodišča RS razveljavljena sodba upravnega sodišča, zato ni moglo upoštevati.