Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – poprava vrednosti spornega predmeta
Korekcija vrednosti spornega predmeta je bila utemeljena, nova določitev vrednosti spornega predmeta pa ni posegla v pravice strank. Ob ugotovitvi, da se je okrajno sodišče o vrednosti spora prepričalo na primeren način, ni nobenega razloga, da bi višje sodišče na pobudo okrožnega sodišča posegalo v določeno vrednost spora.
odvzem poslovne sposobnosti - postavitev skrbnika - zaslišanje osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost - dolžnost obrazložitve opustitve zaslišanja - izjema od načela kontradiktornosti - restriktiven pristop - dokazna ocena izvedenskega mnenja
ZNP v 47. členu res omogoča, da sodišče osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost, ne zasliši, če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče, vendar to ne pomeni, da lahko zaslišanje opusti, ne da bi svojo odločitev obrazložilo. Gre namreč za izjemo od pravice do zaslišanja, zato je to izjemo treba tolmačiti ozko in odstop od pravila obrazložiti.
SPZ člen 31, 33, 34, 35. ZPP člen 4, 5, 236a, 318.
sklepčnost tožbe - motenje posesti služnostne pravice - posest stvari - sprememba tožbe - prebrana izjava priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do izjave
Do zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi ocene izvedenih dokazov, med ostalim tudi izjav prič v zvezi z določbo 236.a člena ZPP. Po določbah ZPP je tak dokazni postopek možen, tožena stranka ni zahtevala zaslišanja prič, ki so podale izjavo, zato dejstvo, da so bile nekatere priče zaslišane, za ostale pa je sodišče le prebralo njihovo izjavo, samo po sebi ne pomeni kršitve postopka. Pravilno pa pritožba opozarja, da toženca nista imela možnosti izjaviti se o izvedenih dokazih. V konkretnem primeru je namreč tožena stranka na naroku, na katerem so bile izjave prič predložene, zahtevala rok, da se o teh dokazih izjasni. Tega roka ji sodišče ni odobrilo, čeprav so bile izjave prič, na katere je kasneje oprlo svoje odločilne ugotovitve, toženi stranki vročene šele na naroku, na katerem je bila glavna obravnava že tudi zaključena. Iz zapisnika tega naroka ni razbrati, da so bile izjave dejansko prebrane in da bi o njih potekala kakšna razprava.
Postopanje sodišča prve stopnje, ko dejansko toženi stranki ni dalo možnosti izjaviti se o vsebini izvedenih dokazov, pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pri drugem delodajalcu – ustrezna zaposlitev – odpravnina
Tožnici je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker ponudbe ni sprejela, je vprašanje ustreznosti nove zaposlitve nebistveno, saj je delavec upravičen brez posledic odkloniti tako ustrezno kot neustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Gre za drugačno ureditev kot če delavec odkloni ustrezno zaposlitev pri istem delodajalcu. Z odklonitvijo zaposlitve pri drugem delodajalcu tudi ne izgubi pravice do odpravnine.
Položaj tožečih strank je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožečim strankam podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZPP člen 116, 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZDR člen 42, 126, 126/2, 131.
zamudna sodba - izostanek z naroka - vabilo - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - regres za letni dopust
Tožena stranka je bila pravilno vabljena na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo. Ker na narok ni pristopila so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, čeprav tožnik ni predlagal dokazov, s katerimi bi dokazal, da je bila realizacija presežena in za koliko. Za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo kolektivne stimulacije zadošča, da tožnikove trditve o uspešnem poslovanju niso bile v nasprotju s tistimi dokazi, ki jih je predložil.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca
Potrditev pravilnosti diagnoze bi ob potrebni skrbnosti zdravljenja tožnika zahtevala dodatne preiskave, katerim tožnik ni bil podvržen. Postavljeno napačno diagnozo je zato sodišče pravilno opredelilo kot medicinsko napako.
pridržanje brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – uveljavitev Zakona o duševnem zdravju
Zakon samo pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom predvideva možnost vnaprejšnje hospitalizacije, torej preden je izpeljan postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona s tem, da sodišče v takih primerih (glej 53. člen) izpelje še posebej hiter postopek in ugotovi tudi obstoj posebnih dodatnih pogojev.
odpoved dediščini v korist določenega dediča – pozneje najdeno premoženje – učinkovanje izjave o odpovedi dednemu deležu
Izjava dediča, da sodediču prepušča svoj delež na določenih nepremičninah, ga ne veže v zvezi z naknadno najdenim zapustnikovim premoženjem. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, mora zato sodišče na novo pridobiti dedne izjave dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0056687
ZOR člen 200, 200/2, 201, 201/3, 376, 376/1, 377, 390, 482. ZTSPOZ člen 1. ZPP člen 70, 72, 73.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - izločitev sodnika - zastaranje - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Zavarovanje AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam, tovrstna pogodbeno dogovorjena odškodninska odgovornost zavarovalnice pa ima različno pravno in dejansko podlago kot zahtevek za plačilo odškodnine od povzročitelja in zavarovalnice, ki odgovarja zanj. Zato izplačilo na podlagi AO plus zavarovanja ne pomeni, da morebitne razlike, za katero odgovarja povzročitelj, oškodovanec ne bi mogel uveljavljati od njega ali zavarovalnice, ki odgovarja zanj, četudi je to ista zavarovalnica.
Ker je bil kazenski postopek zoper tretjetoženca absolutno zastaran, je s tem trenutkom nastopilo tudi zastaranje tožnikove terjatve, razen če zastaranje ni nastopilo po določbah o zastaranju odškodninske terjatve.
Zastaranje tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega je mogoče vezati le na obstoj posebno težke invalidnosti. Ta terjatev ni enaka terjatvi oškodovanca, saj gre za različne pravne podlage. Relevantno je le, ali je posebno težka invalidnost bližnjega dejansko podana, ne glede na to, ali jo je bilo ob zaključku zdravljenja možno pričakovati.
zaznamba izvršbe po uradni dolžnosti – izbris zaznambe izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – načelo vrstnega reda
Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.