Izvedenec je opravil svojo nalogo skladno s sklepom prvega sodišča in nato odgovoril še na pripombe ter jih zavrnil. Zato mu je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo in odločbo oprlo na njegovo mnenje, nezadovoljstvo stranke z vsebino ugotovitev v izvedenskem mnenju ni razlog za izločitev izvedenca. Če pa izvedenec svoje ugotovitve in ocene strokovno argumentira in tudi odgovori na pripombe, ki jih podajo stranke na mnenje, pa tudi ni nobenega razloga, da sodišče svoje odločitve ne bi oprlo na izvedensko mnenje.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – poprava vrednosti spornega predmeta
Korekcija vrednosti spornega predmeta je bila utemeljena, nova določitev vrednosti spornega predmeta pa ni posegla v pravice strank. Ob ugotovitvi, da se je okrajno sodišče o vrednosti spora prepričalo na primeren način, ni nobenega razloga, da bi višje sodišče na pobudo okrožnega sodišča posegalo v določeno vrednost spora.
SPZ člen 31, 33, 34, 35. ZPP člen 4, 5, 236a, 318.
sklepčnost tožbe - motenje posesti služnostne pravice - posest stvari - sprememba tožbe - prebrana izjava priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do izjave
Do zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi ocene izvedenih dokazov, med ostalim tudi izjav prič v zvezi z določbo 236.a člena ZPP. Po določbah ZPP je tak dokazni postopek možen, tožena stranka ni zahtevala zaslišanja prič, ki so podale izjavo, zato dejstvo, da so bile nekatere priče zaslišane, za ostale pa je sodišče le prebralo njihovo izjavo, samo po sebi ne pomeni kršitve postopka. Pravilno pa pritožba opozarja, da toženca nista imela možnosti izjaviti se o izvedenih dokazih. V konkretnem primeru je namreč tožena stranka na naroku, na katerem so bile izjave prič predložene, zahtevala rok, da se o teh dokazih izjasni. Tega roka ji sodišče ni odobrilo, čeprav so bile izjave prič, na katere je kasneje oprlo svoje odločilne ugotovitve, toženi stranki vročene šele na naroku, na katerem je bila glavna obravnava že tudi zaključena. Iz zapisnika tega naroka ni razbrati, da so bile izjave dejansko prebrane in da bi o njih potekala kakšna razprava.
Postopanje sodišča prve stopnje, ko dejansko toženi stranki ni dalo možnosti izjaviti se o vsebini izvedenih dokazov, pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odvzem poslovne sposobnosti - postavitev skrbnika - zaslišanje osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost - dolžnost obrazložitve opustitve zaslišanja - izjema od načela kontradiktornosti - restriktiven pristop - dokazna ocena izvedenskega mnenja
ZNP v 47. členu res omogoča, da sodišče osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost, ne zasliši, če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče, vendar to ne pomeni, da lahko zaslišanje opusti, ne da bi svojo odločitev obrazložilo. Gre namreč za izjemo od pravice do zaslišanja, zato je to izjemo treba tolmačiti ozko in odstop od pravila obrazložiti.
Položaj tožečih strank je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožečim strankam podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pri drugem delodajalcu – ustrezna zaposlitev – odpravnina
Tožnici je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker ponudbe ni sprejela, je vprašanje ustreznosti nove zaposlitve nebistveno, saj je delavec upravičen brez posledic odkloniti tako ustrezno kot neustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Gre za drugačno ureditev kot če delavec odkloni ustrezno zaposlitev pri istem delodajalcu. Z odklonitvijo zaposlitve pri drugem delodajalcu tudi ne izgubi pravice do odpravnine.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval delno razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev dejstev v zvezi s trajanjem odpovednega roka, se zavrže. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje, v katero sodišče ne sme posegati ali je spreminjati, odloča le o njeni zakonitosti. Morebitne navedbe oziroma ugotovitve delodajalca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti nimajo neposrednega učinka za delavca
ZPP člen 116, 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZDR člen 42, 126, 126/2, 131.
zamudna sodba - izostanek z naroka - vabilo - vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - plača - del plače iz naslova uspešnosti poslovanja - stimulacija - regres za letni dopust
Tožena stranka je bila pravilno vabljena na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo. Ker na narok ni pristopila so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, čeprav tožnik ni predlagal dokazov, s katerimi bi dokazal, da je bila realizacija presežena in za koliko. Za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo kolektivne stimulacije zadošča, da tožnikove trditve o uspešnem poslovanju niso bile v nasprotju s tistimi dokazi, ki jih je predložil.
Potrditev pravilnosti diagnoze bi ob potrebni skrbnosti zdravljenja tožnika zahtevala dodatne preiskave, katerim tožnik ni bil podvržen. Postavljeno napačno diagnozo je zato sodišče pravilno opredelilo kot medicinsko napako.
pridržanje brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – uveljavitev Zakona o duševnem zdravju
Zakon samo pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom predvideva možnost vnaprejšnje hospitalizacije, torej preden je izpeljan postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona s tem, da sodišče v takih primerih (glej 53. člen) izpelje še posebej hiter postopek in ugotovi tudi obstoj posebnih dodatnih pogojev.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8.
dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – postavitev drugega izvedenca – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Mnenje, ki ga je podal izvedenec medicinske stroke, ni „nedorečeno“, pač pa strokovno, temeljito in jasno. Za toženca je neugodno. Ker pa tožnik ni ponudil ustreznega razloga, zakaj bi bilo treba dokaz z izvedencem opraviti z več kot enim, z zavrnitvijo njegovega predloga prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo kršitve po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Ker tožeča stranka ni takoj uveljavljala kršitve postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, to je takoj po zavrnitvi njenega dokaznega predloga, se na to ne more več sklicevati šele v pritožbi.
Od razdrtja dalje pogodba ne velja več. Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka, je materialnopravno pravilno razlogovanje sodišča, da je dolžan stroške postopka glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka nositi tožnik.
Pri izračunu višine odmerjene takse bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je tožena stranka sklep sodišča izpodbijala le deloma, in sicer le glede odločbe o stroških. V takem primeru se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (4. odstavek 25. člena ZST).