Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Po 101. členu ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil za ohranjanje življenja. Samostojno hranjenje je pravni standard. Ni mogoče šteti, da bi se oseba samostojno hranila, v kolikor ni zmožna samostojnega razreza že pripravljene hrane. Enako je ta zakonski kriterij potrebno razlagati glede hranjenja z žlico brez razlivanja in uporabe vilic brez nevarnosti za samopoškodbo. V predmetni zadevi nezmožnost samostojnega hranjenja ni dokazana. Tožnica zaradi senilnega tremorja potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, saj se še vedno samostojno prehranjuje, ker hrano sama nosi v usta, kot je na IK I potrdila njena hčerka.
kazniva dejanja zoper življenje in telo – uboj – starejši mladoletnik – silobran – uboj na mah – močna razdraženost – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor – izbira kazenske sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine
Presoja pritožbenih navedb, da je starejši mladoletnik ravnal v silobranu oziroma izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja uboja na mah.
Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije, je v konkretnem primeru na mestu izrek mladoletniškega zapora in ne katerega od vzgojnih ukrepov za mladoletnike.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - izstavitev posebne pogodbe o zaposlitvi - predhodno uveljavljanje varstva pravic - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z izstavitvijo (posebne) pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec. Z ugotovitvijo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 10. 2009 dalje in ob dejstvu, da je bila pogodba o zaposlitvi, ki je pričela veljati s 1. 10. 2009, sklenjena za delovno mesto svetovalec, ima tožnica dejansko že pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec in zato posebna oziroma ponovna izstavitev take pogodbe ni potrebna.
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določb 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določajo kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnica predhodnega postopka pri delodajalcu v zvezi z izstavitvijo pogodbe za točno določeno delovno mesto (in naziv) ni izvedla, bi sodišče prve stopnje moralo zavreči tožbo v primarnem in podrednem zahtevku druge alineje III. točke izreka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 2, 39. ZPIZ-2 člen 429. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pisno soglasje delavca
Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti tožnici spregledalo določbo 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki ima glede na določbe ZDR-1 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaposlenim invalidom, ki ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko upokojitev, za delavce ugodnejšo določbo, po kateri sme tem delavcem delovno razmerje prenehati le z njihovim pisnim soglasjem. Sodišče prve stopnje se do navedenega ni opredelilo in je preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj je upoštevalo le določbe 1. odstavka 116. člena ZDR-1 in določbe predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086110
ZKP člen 117, 117/1, 366, 366/1, 314 – 317, 371, 371/2, 442a. KZ-1 člen 99, 99/9, 99/9-1, 204, 204/1, 204/2. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sodbo – rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka za vložitev pritožbe – prava nevešča stranka – pravočasnost pritožbe – vročanje pisanj – vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku – vročitev prepisa zvočnega posnetka zapisa – zapisnik o glavni obravnavi – tatvina – majhna tatvina
Sodišče prve stopnje je s sklepom obdolžencu podaljšalo rok za vložitev pritožbe na način, da mu 15-dnevni rok začne teči od vročitve prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Sodišče prve stopnje za izdajo tovrstnega sklepa ni imelo podlage v ZKP. Ta rok je prekluziven, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne dovoljuje. Od prava nevešče stranke pa se ne more pričakovati, da bi preverjala, ali ima takšen sklep podlago v določbah kazenskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnik je na delo prihajal z naslova C. in se na ta naslov vračal, ne da bi toženo stranko o tem obvestil, tožena stranka pa mu je v tem obdobju izplačevala prevozne stroške glede na naslov, ki ga je tožnik sporočil toženi stranki kot naslov, s katerega naj bi prihajal na delo in z dela. Tožnik o spremembi naslova tožene stranke ni obvestil. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnikovo ravnanje predstavlja hujšo kršitev, ki je podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je delal na oddelku, kjer so razpolagali z zaupnimi podatki, zato bi moral uživati zaupanje vodstva, vendar se je zaupanje vanj zaradi opustitve obveznosti sporočanja podatka o bivališču in posledično neutemeljeno izplačanih prevoznih stroškov porušilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZOR člen 18, 170. ZPP člen 2, 2/8, 2/8-8, 154, 154/1.
zdravniška napaka - povrnitev pravdnih stroškov
Kršitve določb 286. člena ZPP so relativnega značaja prvi odstavek 339. člena. Relativne bistvene kršitve pa je v pritožbi dopustno uveljavljati le ob izkazanem pogoju nekrivde iz prvega odstavka 286.b člena. Enako velja tudi za uveljavljanje kršitve po 8. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 286.b člena ZPP).
Dejstvo, da so stroški izvedenca bili potrebni, so pa neodvisni od uspeha v postopku in od višine zahtevka, tako še ne nudi podlage za zaključek, da jih mora povrniti tožeči stranki nasprotna stranka, še zlasti ob dejstvu, ko tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni bila uspešna.
Ker je odlog plačila sodne takse (ali obročno plačilo sodne takse) ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru domneva umika tožbe ne more nastopiti.
Uredba Sveta št. 987/2009 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 883/2004 člen 12. ZPIZ-2 člen 109.
starostna pokojnina – sorazmerni del – zavarovalna doba – služenje vojaškega roka
Za to, da se tožniku čas aktivne vojaške službe v bivši JLA v spornem obdobju všteje kot slovenska zavarovalna doba in da bi se ta doba upoštevala pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, ni dejanske in ne pravne podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi kriterijev iz 2. odstavka 118. člena ZDR-1 upravičen do denarnega povračila v višini njegovih devetih bruto plač. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 45 let in po poklicu zidar, kar kaže na možnost njegove nadaljnje zaposlitve ali kot zidar ali kot varnostnik. Upoštevalo je tudi, da je bil pri toženi stranki zaposlen dobrih 7 let in da je prišlo do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato, ker si tožena stranka ni dovolj prizadevala, da bi tožniku našla delo na drugem delovnem nalogu (čeprav je to delo obstajalo). Ker je poleg tega upoštevalo tudi, da so tožnikove možnosti za novo zaposlitev zmanjšane zaradi njegovih zdravstvenih težav, do katerih je prišlo po izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi bolečin v nogi, je denarno povračilo v višini osmih njegovih bruto plač primerno oziroma ustrezno.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje – lastnost zavarovanca – opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti – uskladitev lastnosti zavarovanca
Čeprav tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo z vpisom v Poslovni register na podlagi ZPIZ-2 vzpostavljeno zavarovalno razmerje. Toženec je ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 ugotovil, da ima tožnik, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2) status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, do izbrisa. Glede na to, da je bil tožnik v spornem obdobju kot nosilec samostojne dejavnosti vpisan v Poslovni register Republike Slovenije in da v tem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 15. člena ZPIZ-2, kot je odločil toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z drugostopenjsko odločbo. Zato sta odločbi pravilni in zakoniti.
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZGD-1 člen 425, 522.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.
stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravni naslednik
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki zahtevajo plačilo od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbo uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnino), ki so ji nastale do prenehanja delodajalca A. d. o. o. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca. Ta delodajalec je prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Iz podatkov AJPES je razvidno, da celotno premoženje družbe, ki bo ostalo, preide na družbenika (sedaj toženi stranki), ki sta tudi prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Toženi stranki oziroma družbenika izbrisane družbe zato nastopata kot pravna naslednika izbrisane družbe. Na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila tožeča stranka o prenosu terjatve na toženo stranko obveščena z obvestilom z dne 27. 12. 2006. Od tega trenutka, ko je bila tožeča stranka seznanjena, da je bila med cedentom in cesionarjem sklenjena cesija, je bila svojo obveznost dolžna izpolniti prevzemniku terjatve. Zato je tožeča stranka pravilno namesto odstopniku terjatve obveznost izpolnila toženi stranki kot novemu upniku.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – demenca – postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da ima pritožnica duševno motnjo (demenco, s splošno neorientiranostjo, miselnim upadom in pridruženimi psihotičnimi znaki), ki hudo motijo njeno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zaradi česar pritožnica resno ogroža svoje življenje in zdravje; pred časom je namreč hudo zbolela, vendar je do svojega stanja povsem neuvidevna.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080070
URS člen 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – poseg v čast in dobro ime – tisk – pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic – svoboda izražanja – kolizija ustavnih pravic – izključitev protipravnosti – dobra vera – novinarska etika
Svoboda izražanja (zaradi svoje teže tem bolj) vključuje odgovornost novinarjev za posredovanje zanesljivih in natančnih informacij in da so ti zaradi tega dolžni ravnati v dobri veri in v skladu z novinarsko etiko. Ravnanje v dobri veri predpostavlja, da je bila izvedena dovolj skrbna preiskava o resničnosti tega, kar je dejanska podlaga sporočila.
ZDR člen 47, 47/2. ZDR-1 člen 49, 49/2. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 34, 34/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Iz tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da so kraj opravljanja tožničinega dela poslovni prostori delodajalca v B., kamor je bila napotena ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Sprememba organizacijske enote, v kateri je tožnica opravljala delo, se po določilu petega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi ne šteje za spremembo pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je po določilu šestega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi tožnico lahko napotila na delo v drug kraj, razen če bi za prihod od doma do delovnega mesta in nazaj ob uporabi javnih prevoznih sredstev v normalnih vremenskih pogojih potrebovala dnevno več kot tri ure. Tožnica je glede na citirana določila svoje pogodbe o zaposlitvi delo lahko opravljala ne le v B., ampak tudi drugje, torej tudi v A., kamor jo je tožena stranka napotila na delo. To pa pomeni, da bi ukinitev poslovalnice v A., v kateri je tožnica delala, glede na vsebino njene pogodbe o zaposlitvi in ob upoštevanju Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije (prvi odstavek 34. člena) lahko bila utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
vpis pravic v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice - vpis lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine
Pritožnik je v tej zadevi predlagal vknjižbo lastninske pravice pri dveh zemljiških parcelah v korist vsakokratnega lastnika tretje zemljiške parcele. Odločitev sodišča, da se vknjižba ne dovoli, je materialno pravno pravilna, pritožbeni argumenti pa pravno zmotni. Splošno pravilo je, da se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica te pravice. Od tega osnovnega pravila je le nekaj izjem in na te izjeme, ki so z zakonom točno določene, se nanaša pravilo iz tretjega odstavka 14. člena ZZK-1, ki predvideva možnost, da se namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice. Kar se tiče lastninske pravice, to velja v primerih etažne lastnine.