Ob pravilno ugotovljeni preostali delovni zmožnosti tožnice (invalidke III. kategorije) in že priznani pravici do premestitve na drugo ustrezno delo v polnem delovnem času ni dejanske podlage za vtoževano časovno razbremenitev in posledično niti za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.
kazniva dejanja zoper življenje in telo – uboj – starejši mladoletnik – silobran – uboj na mah – močna razdraženost – odločba o kazenski sankciji – mladoletniški zapor – izbira kazenske sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine
Presoja pritožbenih navedb, da je starejši mladoletnik ravnal v silobranu oziroma izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja uboja na mah.
Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije, je v konkretnem primeru na mestu izrek mladoletniškega zapora in ne katerega od vzgojnih ukrepov za mladoletnike.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Po 101. členu ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil za ohranjanje življenja. Samostojno hranjenje je pravni standard. Ni mogoče šteti, da bi se oseba samostojno hranila, v kolikor ni zmožna samostojnega razreza že pripravljene hrane. Enako je ta zakonski kriterij potrebno razlagati glede hranjenja z žlico brez razlivanja in uporabe vilic brez nevarnosti za samopoškodbo. V predmetni zadevi nezmožnost samostojnega hranjenja ni dokazana. Tožnica zaradi senilnega tremorja potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, saj se še vedno samostojno prehranjuje, ker hrano sama nosi v usta, kot je na IK I potrdila njena hčerka.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 15/3, 22, 22/2, 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 80, 80/1.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje – lastnost zavarovanca – opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti – uskladitev lastnosti zavarovanca
Čeprav tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo z vpisom v Poslovni register na podlagi ZPIZ-2 vzpostavljeno zavarovalno razmerje. Toženec je ugotavljal lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti in skladno z drugim odstavkom 22. člena ZPIZ-2 ugotovil, da ima tožnik, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 15. člena ZPIZ-2) status zavarovanca od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije, do izbrisa. Glede na to, da je bil tožnik v spornem obdobju kot nosilec samostojne dejavnosti vpisan v Poslovni register Republike Slovenije in da v tem obdobju ni bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 15. člena ZPIZ-2, kot je odločil toženec s prvostopno odločbo, potrjeno z drugostopenjsko odločbo. Zato sta odločbi pravilni in zakoniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik storil obe očitani kršitvi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik določenega dne ni izdal in vročil stranki ustreznega računa in je po strankinem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun ter nato izdal novi račun le za prodano gorivo, ne pa tudi za pijačo, saj je za pijačo izstavil nov račun in plačal s svojo kartico. Poleg tega je določenega dne, ko je stranka plačala z gotovino in kupila dve pijači, za pijačo, ki je bila v akciji, skeniral svojo kodo kartice in stranki omogočil popust. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil interno navodilo in Navodila o poslovanju s kartico franšizodajalca. Teh kršitev pa tožnik ni storil naklepno, saj se je držal omejitev, da lahko v svoji izmeni plača blago do vrednosti 15,00 EUR in je blago, ki ga je v obeh očitanih primerih kupil v svojem imenu in za svoj račun, kot povračilo uslug izročil strankama. S tem, ko je uporabil svojo kartico na svoji blagajni in posegel v nezaključen račun, je ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obe kršitvi, ki jih je storil tožnik, nista tako hudi, da bi bila utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da tožnik v 20 letih delovne dobe ni bil obravnavan za kakršnekoli kršitve, bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno vsaj do izteka odpovednega roka. Zato ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1 in izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZZVZZ člen 29, 29/1, 29/1-1. ZDR-1 člen 167, 167/2. ZS člen 3, 3/2.
obvezno zdravstveno zavarovanje – poslovodna oseba – družbenik – družba z omejeno odgovornostjo – odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi – nadomestilo plače – nadomestilo za čas zadržanosti od dela – zakonska praznina – odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov
Tožnik, ki je obvezno zdravstveno zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba družbe z omejeno odgovornostjo, je upravičen do nadomestila plače oziroma dohodka na dan, ko je bil odsoten z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZOR člen 18, 170. ZPP člen 2, 2/8, 2/8-8, 154, 154/1.
zdravniška napaka - povrnitev pravdnih stroškov
Kršitve določb 286. člena ZPP so relativnega značaja prvi odstavek 339. člena. Relativne bistvene kršitve pa je v pritožbi dopustno uveljavljati le ob izkazanem pogoju nekrivde iz prvega odstavka 286.b člena. Enako velja tudi za uveljavljanje kršitve po 8. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 286.b člena ZPP).
Dejstvo, da so stroški izvedenca bili potrebni, so pa neodvisni od uspeha v postopku in od višine zahtevka, tako še ne nudi podlage za zaključek, da jih mora povrniti tožeči stranki nasprotna stranka, še zlasti ob dejstvu, ko tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni bila uspešna.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 2, 39. ZPIZ-2 člen 429. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pisno soglasje delavca
Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti tožnici spregledalo določbo 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki ima glede na določbe ZDR-1 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaposlenim invalidom, ki ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko upokojitev, za delavce ugodnejšo določbo, po kateri sme tem delavcem delovno razmerje prenehati le z njihovim pisnim soglasjem. Sodišče prve stopnje se do navedenega ni opredelilo in je preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj je upoštevalo le določbe 1. odstavka 116. člena ZDR-1 in določbe predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - izstavitev posebne pogodbe o zaposlitvi - predhodno uveljavljanje varstva pravic - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z izstavitvijo (posebne) pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec. Z ugotovitvijo, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 10. 2009 dalje in ob dejstvu, da je bila pogodba o zaposlitvi, ki je pričela veljati s 1. 10. 2009, sklenjena za delovno mesto svetovalec, ima tožnica dejansko že pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalec in zato posebna oziroma ponovna izstavitev take pogodbe ni potrebna.
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določb 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določajo kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnica predhodnega postopka pri delodajalcu v zvezi z izstavitvijo pogodbe za točno določeno delovno mesto (in naziv) ni izvedla, bi sodišče prve stopnje moralo zavreči tožbo v primarnem in podrednem zahtevku druge alineje III. točke izreka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZGD-1 člen 425, 522.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.
stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravni naslednik
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki zahtevajo plačilo od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbo uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnino), ki so ji nastale do prenehanja delodajalca A. d. o. o. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca. Ta delodajalec je prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Iz podatkov AJPES je razvidno, da celotno premoženje družbe, ki bo ostalo, preide na družbenika (sedaj toženi stranki), ki sta tudi prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Toženi stranki oziroma družbenika izbrisane družbe zato nastopata kot pravna naslednika izbrisane družbe. Na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
priposestvovanje stvarne služnosti – druge možnosti dostopa – širina poti – ureditvena začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe
Primanjkljaj hrane za živino ter posledično zmanjšanje števila živali, višji stroški ponovne vzpostavitve travnika in pomanjkanje kuriva so okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo izdajo regulacijske začasne odredbe.
Sodišče je pravilno poudarilo, da gre v konkretnem primeru za varstvo služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, zato ni pomembno, ali ima tožnica še druge možnosti dostopa.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.
zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zamudne obresti - prenehanje obveznosti - odpust dolga - izrecna izjava upnika, da se odpoveduje zahtevku
Samo dejstvo, da plačila zamudnih obresti v dolgoletnem poslovnem sodelovanju tožeča stranka ni zahtevala (kar naj bi predstavljalo ustaljeno prakso poslovanja), da je celo priznavala „super rabat“, da jih ni v pobot uveljavljala niti v drugih postopkih, da zaradi njih ni vnovčevala garancije ipd., še ne more pomeniti, da je tožeča stranka odpustila dolg, ki je toženi stranki na podlagi zakona in pogodbe nastal iz naslova zamudnih obresti. Odločilno je, da bi moral dogovor med pogodbenicama temeljiti na izrecni izjavi upnika, da se odpoveduje zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
stečajni postopek - nakup nepremičnine na javni dražbi - zastavna pravica - ločitveni upnik - plačilo kupnine - terjatev upnika - pobot terjatev - zavrženje predloga upnika - upravljanje in unovčenje stečajne mase
Zaradi zagotavljanja transparentnosti postopka in varovanja pravic strank postopka ZFPPIPPP na strogo formalen način določa, o katerih predlogih sodišče odloča in katere sklepe izdaja.
predpogodba – pomen spornega pogodbenega določila – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – logična razlaga – stroški odgovora na pritožbo
Z uporabo jezikovne in logične metode razlage ter upoštevanjem načel obligacijskega prava je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kakšen je bil skupen namen pogodbenikov in na podlagi tega presodilo, da je toženec narobe razumel sporno pogodbeno določilo Predpogodbe.
Toženec zatrjevanja, da mu po 31. 12. 1994 ni bilo več treba skleniti glavne – kupoprodajne pogodbe, glede na nekonsistentno izpovedbo - hkratno priznanje, da bi moral zemljišča tožeči stranki prodati tudi kasneje, vendar ne za tako ceno, kot je bila dogovorjena v Predpogodbi, ni uspelo dokazati.