URS člen 23. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v drugem postopku - predhodno vprašanje - načelo smotrnosti in ekonomičnosti postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Tudi, če bi akceptirali stališče sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, ni dvoma, da okoliščina prekinitve postopka VIII Pg 914/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti določbe drugega in tretjega odstavka 3. člena ZPVPJN in načelo smotrnosti ter ekonomičnosti postopka (slednje je osnovno vodilo pri presoji, ali postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja, prekiniti), po pravilnem (in obrazloženem) stališču pritožbe narekuje sprejem drugačne (nasprotne) odločitve. In to tudi zaradi varovanja ustavne pravice tožnice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in sojenja v razumnem roku.
utemeljenost vnovčitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - namen bančne garancije - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo - upoštevanje ugovora procesnega pobota
Sedanji pravdni stranki sta za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti (in ne tudi za primer neizpolnitve, ki nastopi, če druga, pogodbi zvesta stranka, uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve) v drugem odstavku 19. člena Pogodbe dogovorili pogodbeno kazen, kot civilno sankcijo za primer kršitve obveznosti, opraviti izpolnitveno ravnanje (prvi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V zvezi s tem pritožnica utemeljeno opozarja, da pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo nima ničesar skupnega s pogoji, pod katerimi je mogoče vnovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma z njeno vnovčitvijo ni mogoče „pokrivati“ obveznosti iz naslova pogodbene kazni, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje in na tej podlagi tožbeni zahtevek zavrnilo.
V primeru (protipravne) odobritve kredita je škoda enaka višini neplačanega oziroma nevrnjenega kredita z morebitnimi stroški in obrestmi. Pred datumom zapadlosti plačila kredita zastaralni rok tako ni pričel teči in je stališče sodišča prve stopnje, da je zastaralni rok začel teči z datumom odobritve kredita, materialnopravno zmotno.
Pravni posli so bili sicer sklenjeni v obliki novih kreditnih pogodb (s samostojno kreditno partijo), vendar za poplačilo prejšnjih obveznosti in ob pridobitvi novih zavarovanj. Z novo kreditno pogodbo ni bil dan nov kredit (odobrila se je le nova, nižja ali enaka izpostavljenost banke do družbe glede na prejšnje stanje oziroma znesek kreditne obveznosti), tako da gre za nadaljevanje obstoječega kreditnega razmerja.
Pri odločanju o kreditih, ki so bili namenjeni za poplačilo prejšnjih kreditov, so imele tožene stranke na voljo dve (slabi) možnosti
–
odobriti obnovo kreditov ali pa odpovedati prej sklenjene kreditne pogodbe in začeti postopke prisilne izterjave naložbe z izvršilnimi sredstvi. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnosti ravnanja toženih strank oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so se pred odobritvijo prepričali o bonitetni oceni družb in ali so spremljali poslovanje ter kvaliteto zavarovanja terjatev. Če so pri tem napačno ocenili sposobnosti komitenta vrniti prejeti kredit, jim zaradi tega še ni mogoče očitati protipravnosti oziroma hude malomarnosti.
Kljub izostanku ocene tveganja naložbe in bonitetne ocene v pisni obliki so bile tožene stranke pred odločanjem o obnovi kredita oziroma pred podajo predlogov zanjo seznanjene z informacijami o poslovanju komitentov in tveganostjo naložb. Ravnale so v dobri veri, da gre za najboljšo rešitev in v skladu z interesi tožeče stranke. Toženim strankam zato ni mogoče očitati neskrbnosti (protipravnosti).
ZKP člen 5, 18, 18/2, 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izjava kasnejšega obdolženca
Opredelitev sodišča prve stopnje, da se iz spisa izločijo posamezne listine, ki jih je označilo zgolj z listovnimi številkami, je pomanjkljiva, saj ni jasno razvidno, katere so listine, ki jih sodišče z izpodbijanim sklepom izloča iz spisa.
Izjave kasnejših obdolžencev, ki so bile posredovane v postopku ugotavljanja odgovornosti pri delodajalcu v času, ko policija še ni pričela preiskovati kaznivega dejanja, niso nedovoljeni dokazi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 45/1, 45/1-5.
zdraviliško zdravljenje – zgodnji akutni zaplet
Sporno je, ali je pri tožniku podano stanje, določeno v 5. točki prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer, ali je šlo pri tožniku za akutni srčni infarkt z zgodnjimi akutnimi zapleti, da bi bil zaradi takšnega stanja upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Ker pojem zgodnji akutni zaplet ni definiran v 45. členu niti v drugih določbah POZZ, se je v konkretnem primeru do tega pravno - medicinskega pojma dolžno opredeliti sodišče. Za zapolnitev pravno - medicinskega standarda „zgodnji akutni zaplet“ je treba izhajati iz konkretnega primera in mu na podlagi tega konkretnega primera in vseh okoliščin določiti pravi pomen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za odpoved - zamuda roka - sodna razveza
Toženka se je z vsemi ravnanji tožnice, ki predstavljajo podlago za izredno odpoved PZ (da naj bi tožnica ponaredila potrdilo o zaposlitvi za določeno osebo; za določeno osebo ponaredila tri plačilne liste; na potrdilu o zaposlitvi ponaredila podpis direktorja; neupravičeno uporabila žig delodajalca in preko določenega sistema ponaredila tri plačilne liste), seznanila že 11. 7. 2014, ne pa šele potem, ko je proti koncu leta 2014 prejela kazensko ovadbo z dne 26. 11. 2014. Nepomembno je, kdaj se je rektor subjektivno odločil, da so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč je bistveno, kdaj je bil objektivno seznanjen s temi pogoji oziroma razlogi. Toženka je že julija 2014 vedela za kršitev in obstoj odpovednega razloga in za storilca in vedela je tudi za vse znake očitanega kaznivega dejanja. Ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana šele 15. 1. 2015, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bila podana prepozno in je zato nezakonita.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 2, 39. ZPIZ-2 člen 429. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - pisno soglasje delavca
Sodišče prve stopnje je pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti tožnici spregledalo določbo 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki ima glede na določbe ZDR-1 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaposlenim invalidom, ki ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko upokojitev, za delavce ugodnejšo določbo, po kateri sme tem delavcem delovno razmerje prenehati le z njihovim pisnim soglasjem. Sodišče prve stopnje se do navedenega ni opredelilo in je preuranjeno zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj je upoštevalo le določbe 1. odstavka 116. člena ZDR-1 in določbe predpisov, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 49, 49/1, 51, 51/1-1, 51/2.
plačilo za delo cenilca - dopolnilno mnenje in cenitev - zbiranje dodatne dokumentacije - materialni stroški
Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma cenitve se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika cenilcu prizna nagrada le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od cenilca (še) ni zahtevalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik storil obe očitani kršitvi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik določenega dne ni izdal in vročil stranki ustreznega računa in je po strankinem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun ter nato izdal novi račun le za prodano gorivo, ne pa tudi za pijačo, saj je za pijačo izstavil nov račun in plačal s svojo kartico. Poleg tega je določenega dne, ko je stranka plačala z gotovino in kupila dve pijači, za pijačo, ki je bila v akciji, skeniral svojo kodo kartice in stranki omogočil popust. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil interno navodilo in Navodila o poslovanju s kartico franšizodajalca. Teh kršitev pa tožnik ni storil naklepno, saj se je držal omejitev, da lahko v svoji izmeni plača blago do vrednosti 15,00 EUR in je blago, ki ga je v obeh očitanih primerih kupil v svojem imenu in za svoj račun, kot povračilo uslug izročil strankama. S tem, ko je uporabil svojo kartico na svoji blagajni in posegel v nezaključen račun, je ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obe kršitvi, ki jih je storil tožnik, nista tako hudi, da bi bila utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da tožnik v 20 letih delovne dobe ni bil obravnavan za kakršnekoli kršitve, bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno vsaj do izteka odpovednega roka. Zato ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1 in izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodišče mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka za razvezo zakonske zveze in njegovih posledicah.
ZZVZZ člen 29, 29/1, 29/1-1. ZDR-1 člen 167, 167/2. ZS člen 3, 3/2.
obvezno zdravstveno zavarovanje – poslovodna oseba – družbenik – družba z omejeno odgovornostjo – odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi – nadomestilo plače – nadomestilo za čas zadržanosti od dela – zakonska praznina – odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov
Tožnik, ki je obvezno zdravstveno zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba družbe z omejeno odgovornostjo, je upravičen do nadomestila plače oziroma dohodka na dan, ko je bil odsoten z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
Uredba Sveta št. 987/2009 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe št. 883/2004 člen 12. ZPIZ-2 člen 109.
starostna pokojnina – sorazmerni del – zavarovalna doba – služenje vojaškega roka
Za to, da se tožniku čas aktivne vojaške službe v bivši JLA v spornem obdobju všteje kot slovenska zavarovalna doba in da bi se ta doba upoštevala pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine, ni dejanske in ne pravne podlage.
Ker je odlog plačila sodne takse (ali obročno plačilo sodne takse) ena od oblik taksne oprostitve, v konkretnem primeru domneva umika tožbe ne more nastopiti.
refleksna škoda – splošna pravila o odškodninski odgovornosti – dokazno breme
Pravica oškodovanca zahtevati povrnitev refleksne škode kot škode zaradi napake izvajalca, ki se odraža na drugih dobrinah naročnika, se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Na oškodovancu je dokazno breme, da izkaže, da škoda obstoji in da izvira iz sfere izvajalca.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika – ugovori dolžnika – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Že prvostopenjsko sodišče je v sklepnem delu 10. točke svoje obrazložitve navedlo, da bi tudi ob odsotnosti zavarovalne pogodbe tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek lahko utemeljevala (in ga tudi je) na podlagi določb o cesiji.
ZASP člen 17, 22, 22/2, 81, 146, 146/1, 146/1-8, 147, 147/1, 147/1-1, 151, 151/2, 156, 157, 168, 168/4. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - radiodifuzija - nadomestilo za uporabo avtorskih del - izkoriščanje malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - neveljavnost tarife - enostransko določanje višine avtorskih honorarjev - nadomestilo za neupravičeno uporabo avtorsko varovanih del - primerna tarifa za uporabo zaščitenih avtorskih del - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel ZASP-B, saj jo je tožnik sprejel enostransko, brez sodelovanja reprezentativnih organov, zato ni veljavna.
ZNP člen 37, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 392, 393.
sodna ureditev meje – sodna poravnava – res transacta – sodelovanje v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023491
KZ člen 33, 234a, 234a/1. ZOPOKD člen 4, 4-3, 25, 25-7. ZKP člen 105, 105/3, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1, 387, 394, 394/1.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – poslovna goljufija – kaznivost pravnih oseb za kazniva dejanja – odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – preizkus po uradni dolžnosti – kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca – opis kaznivega dejanja – preslepitev – kaznivo prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin – konkretizacija zakonskih znakov – civilnopravno razmerje – sprememba sodbe – oprostitev obtožbe – privilegij pridruženja
Okvir dejstvenega opisa v izreku sodbe, ki ga v bistvenem opredeljujejo okoliščine, da obtoženec kot direktor družbe X d. o. o. ni poravnal računov za gradbene izdelke, ki jih je družba naročila pri oškodovanki, nato pa je nasprotoval postopku izvršbe, ne predstavlja zadostne konkretizacije vseh tako objektivnih kot subjektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, saj niso opisane okoliščine, ki bi obtoženčevo ravnanje umestile nad vsebinsko raven kršitve oziroma neizpolnitve civilnopravne (poslovne) obligacije.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - alternativna izbira
Zakon ne določa, da bi bila prodaja na podlagi javne dražbe prioritetnejši način prodaje, saj daje možnost izbire med enim ali drugim načinom prodaje. Oba načina sta transparentna. Prav tako je pri obeh mogoče iztržiti najvišjo prodajno ceno. Ni namreč mogoče posplošeno trditi, da so pri pisnih ponudbah ponudniki bolj zadržani pri ceni, ki jo ponujajo, ter da takšen način prodaje daje boljše rezultate. V kolikor obstaja resen namen za nakup premoženja, ki je predmet prodaje, je tudi ponujena cena temu ustrezna, lahko tudi višja od tržne cene.