vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – delni umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – nadaljevanje postopka – postopek v sporih majhne vrednosti – pritožba v sporu majhne vrednosti – pritožbeni rok – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Zoper sodbo in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se stranke lahko pritožijo v osmih dneh (tretji odstavek 458. člena ZPP), na kar je bila tožeča stranka pravilno opozorjena (točka 1. pravnega pouka).
USTAVNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0023481
ZIKS-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2, 8, 8/1, 18, 18/1, 24, 24/1, 25, 25/3, 26, 26/4, 82. KZ-1 člen 86, 86/1. ZKP člen 129, 129/2, 129a. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-5.
začetek prestajanja kazni zapora – prekinitev postopka za izvršitev kazni zapora – prekinitev prestajanja kazni zapora – odložitev prestajanja kazni zapora – predlog za alternativni način prestajanja kazni zapora
Ni dopustna prekinitev postopka izvršitve kazni zapora, pa čeprav je vložen predlog za nadomestitev izvršitve kazni zapora, pa o tem predlogu sodišče pred nastopom kazni še ni odločilo. Pri izdaji odločbe – poziv za nastop kazni zapora po prvem odstavku 18. člena ZIKS-1 se po prvem odstavku 8. člena ZIKS-1 ne uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato tudi iz tega razloga ni mogoče prekiniti postopka za izvršitev kazni zapora po členu 153 ZUP.
ZPP člen 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 458, 458/9.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Nadaljnje trditve v predlogu za obnovo postopka, ki jih tožena stranka ponavlja v pritožbi, da bi namreč v postopku pred izdajo sodbe zaradi spornega dejanskega stanja morala biti izvedena glavna obravnava, na kateri bi toženec lahko obrazložil svoje stališče glede samih dejstev nastanka škodnega primera (smiselno torej 2. točka 394. člena ZPP, ki zajema tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), prav tako niso utemeljene. Prvi odstavek 395. člena ZPP namreč določa, da se iz tega razloga obnova postopka ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku. Torej je predlog za obnovo postopka še toliko bolj neutemeljen, če tega razloga tožena stranka v prejšnjem postopku sploh ni uveljavljala, kot je to razvidno v tej zadevi.
plačilo sodne takse - očitna pomota pri plačilu sodne takse - namen sodnih taks
Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni račun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način - s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni račun. Izpostaviti je namreč treba namen sodnih taks, kot ene od obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij (primerjaj prvi odstavek 146. člena Ustave RS). Namen tega instituta je, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote. Sodne takse so zato predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline (tako tudi v odločbi VSC II Ip 223/2013 z dne 14. 6. 2013).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 45/1, 45/1-5.
zdraviliško zdravljenje – zgodnji akutni zaplet
Sporno je, ali je pri tožniku podano stanje, določeno v 5. točki prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer, ali je šlo pri tožniku za akutni srčni infarkt z zgodnjimi akutnimi zapleti, da bi bil zaradi takšnega stanja upravičen do zdraviliškega zdravljenja. Ker pojem zgodnji akutni zaplet ni definiran v 45. členu niti v drugih določbah POZZ, se je v konkretnem primeru do tega pravno - medicinskega pojma dolžno opredeliti sodišče. Za zapolnitev pravno - medicinskega standarda „zgodnji akutni zaplet“ je treba izhajati iz konkretnega primera in mu na podlagi tega konkretnega primera in vseh okoliščin določiti pravi pomen.
Pri presoji izpodbijanih upravnih odločb v stroškovnem delu obeh izrekov ter vtoževanem povračilu stroškov za zastopanje po pooblaščenem odvetniku je potrebno uporabiti 113. člen ZUP. V 1. odstavku 113. členu ZUP je določeno, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V citiranem členu ZUP so sicer stroški postopka navedeni primeroma in med njimi kot takšni določeni tudi stroški za pravno zastopanje. S to določbo niso urejeni le stroški organa, med katere naj stroški za zastopanje stranke ne bi sodili, kot zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. Določba 1. odstavka 113. člena ZUP eksplicitno ureja tako stroške organa kot tudi stranke, ki nastanejo med ali zaradi postopka, in sicer na način, da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Gre za načelno stroškovno zakonsko ureditev, za katero ni bistven uspeh stranke o rešitvi njene zahteve, niti potrebnost stroškov za zastopanje. Le stroški postopka, ki se začnejo po uradni dolžnosti, so urejeni drugače. Če se postopek, uveden po uradni dolžnosti, za stranko konča ugodno, gredo stroški, med katere sodijo tudi stroški pravnega zastopanja stranke, v breme organa (2. odst. 113. člena).
Sporni stroški za zastopanje po pooblaščenem odvetniku so nastali v predsodnem upravnem postopku, ki se je začel na zahtevo tožnika. To pomeni, da sta upravni odločbi, po katerih nosi sam svoje stroške, pravilni in zakoniti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo stroškovnih izrekov v odločbah tožene stranke zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je organizirala delovni proces tako, da je ukinila organizacijsko enoto, v kateri je bil zaposlen tožnik in prerazporedila posamezne tožnikove naloge na ostale zaposlene. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, kar pomeni, da je podan zakonit odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %.
ZFPPIPP člen 442, 442/1. ZGD-1 člen 425, 522.ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.
stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - pravni naslednik
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na določilo prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki zahtevajo plačilo od družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbo uveljavlja terjatve iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnino), ki so ji nastale do prenehanja delodajalca A. d. o. o. Tožnici je delovno razmerje pri tej družbi prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca. Ta delodajalec je prenehal po skrajšanem postopku brez likvidacije. Iz podatkov AJPES je razvidno, da celotno premoženje družbe, ki bo ostalo, preide na družbenika (sedaj toženi stranki), ki sta tudi prevzela obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe. Toženi stranki oziroma družbenika izbrisane družbe zato nastopata kot pravna naslednika izbrisane družbe. Na podlagi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Po 101. členu ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil za ohranjanje življenja. Samostojno hranjenje je pravni standard. Ni mogoče šteti, da bi se oseba samostojno hranila, v kolikor ni zmožna samostojnega razreza že pripravljene hrane. Enako je ta zakonski kriterij potrebno razlagati glede hranjenja z žlico brez razlivanja in uporabe vilic brez nevarnosti za samopoškodbo. V predmetni zadevi nezmožnost samostojnega hranjenja ni dokazana. Tožnica zaradi senilnega tremorja potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, saj se še vedno samostojno prehranjuje, ker hrano sama nosi v usta, kot je na IK I potrdila njena hčerka.
ZPIZ/92 v 72. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni na strani zavarovanega družinskega člana, da je upravičencu mogoče priznati pravico do vdovske oziroma tedaj poimenovane družinske pokojnine. Vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je do moževe smrti dopolnila starost 50 let; ali je bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo oziroma je to postala v enem letu po njegovi smrti; oziroma če ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Nobeden od navedenih dejanskih stanov v obravnavani zadevi ni podan, zato tožbeni zahtevek za priznanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ni utemeljen.
ZOR člen 18, 170. ZPP člen 2, 2/8, 2/8-8, 154, 154/1.
zdravniška napaka - povrnitev pravdnih stroškov
Kršitve določb 286. člena ZPP so relativnega značaja prvi odstavek 339. člena. Relativne bistvene kršitve pa je v pritožbi dopustno uveljavljati le ob izkazanem pogoju nekrivde iz prvega odstavka 286.b člena. Enako velja tudi za uveljavljanje kršitve po 8. točki drugega odstavka 339.člena ZPP, saj nanjo pritožbeno sodišče ne pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 286.b člena ZPP).
Dejstvo, da so stroški izvedenca bili potrebni, so pa neodvisni od uspeha v postopku in od višine zahtevka, tako še ne nudi podlage za zaključek, da jih mora povrniti tožeči stranki nasprotna stranka, še zlasti ob dejstvu, ko tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ni bila uspešna.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik storil obe očitani kršitvi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik določenega dne ni izdal in vročil stranki ustreznega računa in je po strankinem odhodu neupravičeno posegel v nezaključen račun ter nato izdal novi račun le za prodano gorivo, ne pa tudi za pijačo, saj je za pijačo izstavil nov račun in plačal s svojo kartico. Poleg tega je določenega dne, ko je stranka plačala z gotovino in kupila dve pijači, za pijačo, ki je bila v akciji, skeniral svojo kodo kartice in stranki omogočil popust. S takšnim ravnanjem je tožnik kršil interno navodilo in Navodila o poslovanju s kartico franšizodajalca. Teh kršitev pa tožnik ni storil naklepno, saj se je držal omejitev, da lahko v svoji izmeni plača blago do vrednosti 15,00 EUR in je blago, ki ga je v obeh očitanih primerih kupil v svojem imenu in za svoj račun, kot povračilo uslug izročil strankama. S tem, ko je uporabil svojo kartico na svoji blagajni in posegel v nezaključen račun, je ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da obe kršitvi, ki jih je storil tožnik, nista tako hudi, da bi bila utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da tožnik v 20 letih delovne dobe ni bil obravnavan za kakršnekoli kršitve, bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja med strankama možno vsaj do izteka odpovednega roka. Zato ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1 in izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZZVZZ člen 29, 29/1, 29/1-1. ZDR-1 člen 167, 167/2. ZS člen 3, 3/2.
obvezno zdravstveno zavarovanje – poslovodna oseba – družbenik – družba z omejeno odgovornostjo – odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi – nadomestilo plače – nadomestilo za čas zadržanosti od dela – zakonska praznina – odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov
Tožnik, ki je obvezno zdravstveno zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba družbe z omejeno odgovornostjo, je upravičen do nadomestila plače oziroma dohodka na dan, ko je bil odsoten z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
utemeljenost vnovčitve bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - namen bančne garancije - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo - upoštevanje ugovora procesnega pobota
Sedanji pravdni stranki sta za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti (in ne tudi za primer neizpolnitve, ki nastopi, če druga, pogodbi zvesta stranka, uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve) v drugem odstavku 19. člena Pogodbe dogovorili pogodbeno kazen, kot civilno sankcijo za primer kršitve obveznosti, opraviti izpolnitveno ravnanje (prvi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V zvezi s tem pritožnica utemeljeno opozarja, da pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo nima ničesar skupnega s pogoji, pod katerimi je mogoče vnovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma z njeno vnovčitvijo ni mogoče „pokrivati“ obveznosti iz naslova pogodbene kazni, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje in na tej podlagi tožbeni zahtevek zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala 15. 5. 2015, dne 8. 5. 2015 pa je z drugim delavcem sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav bi lahko dela, v zvezi s katerimi je drugi delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, opravljal tudi tožnik. Ker delo tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ni postalo nepotrebno (saj bi tožnik lahko nadaljeval z delom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas drugi delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožnik zaradi nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi kriterijev iz 2. odstavka 118. člena ZDR-1 upravičen do denarnega povračila v višini njegovih devetih bruto plač. Pri odločitvi je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 45 let in po poklicu zidar, kar kaže na možnost njegove nadaljnje zaposlitve ali kot zidar ali kot varnostnik. Upoštevalo je tudi, da je bil pri toženi stranki zaposlen dobrih 7 let in da je prišlo do nezakonite redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato, ker si tožena stranka ni dovolj prizadevala, da bi tožniku našla delo na drugem delovnem nalogu (čeprav je to delo obstajalo). Ker je poleg tega upoštevalo tudi, da so tožnikove možnosti za novo zaposlitev zmanjšane zaradi njegovih zdravstvenih težav, do katerih je prišlo po izpodbijani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi bolečin v nogi, je denarno povračilo v višini osmih njegovih bruto plač primerno oziroma ustrezno.
ZIZ člen 17, 21, 21/1, 38, 40, 40/4, 44, 44/1, 44/5. Zodv člen 19. OT člen 19.
pravni interes za pritožbo - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - načelo stroge formalne legalitete - pojasnila o uporabi tarife
Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti s pravnomočnim sklepom o končanju postopka osebnega stečaja St 2315/2011 z dne 7. 2. 2013, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, ni bil določen, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZIZ, dolžniku najprej določilo rok za prostovoljno izpolnitev, nato pa za primer, če terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovolilo izvršbo.
V primeru (protipravne) odobritve kredita je škoda enaka višini neplačanega oziroma nevrnjenega kredita z morebitnimi stroški in obrestmi. Pred datumom zapadlosti plačila kredita zastaralni rok tako ni pričel teči in je stališče sodišča prve stopnje, da je zastaralni rok začel teči z datumom odobritve kredita, materialnopravno zmotno.
Pravni posli so bili sicer sklenjeni v obliki novih kreditnih pogodb (s samostojno kreditno partijo), vendar za poplačilo prejšnjih obveznosti in ob pridobitvi novih zavarovanj. Z novo kreditno pogodbo ni bil dan nov kredit (odobrila se je le nova, nižja ali enaka izpostavljenost banke do družbe glede na prejšnje stanje oziroma znesek kreditne obveznosti), tako da gre za nadaljevanje obstoječega kreditnega razmerja.
Pri odločanju o kreditih, ki so bili namenjeni za poplačilo prejšnjih kreditov, so imele tožene stranke na voljo dve (slabi) možnosti
–
odobriti obnovo kreditov ali pa odpovedati prej sklenjene kreditne pogodbe in začeti postopke prisilne izterjave naložbe z izvršilnimi sredstvi. Presoja skrbnosti v smislu 6. člena OZ (kot merila protipravnosti ravnanja toženih strank oziroma hude malomarnosti) je odvisna od tega, ali so se pred odobritvijo prepričali o bonitetni oceni družb in ali so spremljali poslovanje ter kvaliteto zavarovanja terjatev. Če so pri tem napačno ocenili sposobnosti komitenta vrniti prejeti kredit, jim zaradi tega še ni mogoče očitati protipravnosti oziroma hude malomarnosti.
Kljub izostanku ocene tveganja naložbe in bonitetne ocene v pisni obliki so bile tožene stranke pred odločanjem o obnovi kredita oziroma pred podajo predlogov zanjo seznanjene z informacijami o poslovanju komitentov in tveganostjo naložb. Ravnale so v dobri veri, da gre za najboljšo rešitev in v skladu z interesi tožeče stranke. Toženim strankam zato ni mogoče očitati neskrbnosti (protipravnosti).