plačilo odškodnine - ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost države - prekomerni hrup - dovoljene imisije - škoda, ki presega običajne meje - protipravno ravnanje države - test sorazmernosti - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - ugovor pasivne legitimacije - dolžnost zmanjševanja škode
Dolžnost zmanjševanja škode od vsakega oškodovanca ob škodnem dogodku zahteva aktivno ravnanje za preprečitev in zmanjšanje škode (171. člen OZ). V spornem obdobju bi lahko na primer sama poskrbela za menjavo oken v spalnici, in tako ne glede na obvezno in potrebno prezračevanje vsaj v zimskem času, ko so okna ponoči1 načeloma zaprta, zmanjšala hrup v spalnici, nato pa od druge toženke zahtevala povračilo stroškov za opravljeni varstveni poseg, torej plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo. Ugotovitev, da je prekomeren hrup zaradi avtocestnega prometa presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, in je tožnikoma, ki sta mu bila izpostavljena, povzročal duševne bolečine, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055121
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 359. OZ člen 179.
odškodnina zaradi zdravniške napake - zapleti med zdravljenjem - kolonoskopija - denarna odškodnina - višina nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - oblike nepremoženjske škode - strah za izid zdravljenja - odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - satisfakcija - prepoved reformatio in peius - prekluzija navedb - načelo kontradiktornosti
Načelo prepovedi reformatio in peius je v civilnem postopku (359. člena ZPP) posledica načela dispozitivnosti, predvsem pa pravila o delni pravnomočnosti.
Dokazna ocena o trajanju in intenzivnosti bolečin in prestanega strahu ter nevšečnostih med zdravljenjem je oprta na medicinsko dokumentacijo in izpovedbo tožnice, ki je bila objektivizirana z izvedeniškim mnenjem postavljenega sodnega izvedenca medicinske stroke v tem postopku. 84 povprečnih plač primerno odseva satisfakcijo za dolgoletno zdravljenje, povezano z zapleti, ki so ogrožali tožničino življenje, zaradi okrnitve življenjskih aktivnosti na poklicnem in zasebnem področju, skaženost in prestani strah.
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve nastanka škodnega dogodka v postopek pritegnilo izvedenca za področje prometa.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - obseg povrnitve premoženjske škode - sprememba tožbe - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - obseg in višina škode - odločba ZPIZ - izgubljeni dobiček - renta - izkaz verjetnosti - višina izgubljenega dobička - dejansko stanje - dokazovanje - pritožbena obravnava - davčna obveznost - bruto ali neto znesek
Sodišče druge stopnje verjame, da je tožnik ves čas oziroma večino odrasle dobe delal, tudi če uradno ni bil prijavljen v delovno razmerje. Pravni standard verjetnosti je napolnjen tudi z ugotovitvijo, da je z različnimi deli (bodisi v okviru pogodbe o zaposlitvi bodisi na črno) zaslužil toliko, da je lahko pokrival svoje potrebe (in potrebe svoje družine). Glede na vse navedeno je po presoji pritožbenega sodišča s stopnjo verjetnosti nad 50 % dokazal, da bi po rednem teku stvari še delal in pridobival dohodek, če mu poškodba v nesreči tega ne bi preprečila.
poškodba na delu - delo z motorno žago - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - omejena gibljivost roke - smrtni strah - omejitve pri delu - intenziven sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost
Poškodba roke z motorno žago. Priznana odškodnina za telesne bolečine 8.000,00 EUR, za duševne bolečine zaradi skaženosti 1.500,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih zmožnostih 2.500,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR.
nesreča premikajočih se motornih vozil - soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil - vozilo v obratovanju - soprispevek k nastanku škode - prehitra vožnja - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - strah - škoda na vozilu
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
Pojem obratovanja avtomobila kot nevarne stvari se presoja široko in ne zahteva, da se avto premika z lastnim pogonom, marveč šteje, da je "v rabi" tudi tedaj, ko ga vleče drugo vozilo, ko je parkiran in tudi takrat, ko obstane na cestišču, ker ga voznik ni mogel obvladati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00055336
ZIZ-UPB3 člen 264, 264/3, 264/4.. URS člen 23.
denarna odškodnina - predhodna odredba - škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, ko je tožnici prisodilo odškodnino v višini 70.524,83 EUR s pp, sledeč ob tem strokovno prepričljivi in razumno obrazloženi oceni sodne izvedenke ekonomske stroke mag. D. D. Nikakor namreč ne drži pritožbeni očitek, da je sodna izvedenka pri izdelavi izvedeniškega mnenja prekoračila trditveno gradivo tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč pri izračunu škode iz naslova izgubljenega dobička zaradi preklica naročila s strani družbe K. a.d. izhajala iz računovodskih podatkov za poslovno leto 2014.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost bolnišnice za potek zdravljenja - zdravniška strokovna napaka - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - okužba z MRSA - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca medicinske stroke - načelo kontradiktornosti - ponovitev dokazovanja z izvedencem - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvedba dokazov
Pravdne stranke nimajo apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo, odloča sodišče (213. člen ZPP), kateremu je tudi pridržana presoja popolnosti mnenja in ocena, ali je treba izvedbo dokaza ponoviti. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da lahko sodišče (poleg tipičnih primerov iz drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP) dokaz z izvedencem ponovi tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah, oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054721
ZPP člen 2, 150, 150/1, 154, 154/2, 253, 286b, 286b/1. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 12, 12/1, 12/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 14, 14/2, 23, 23/1, 23/2-3, 61, 61/3.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - varnost pri delu - soprispevek oškodovanca - tehnična brezhibnost stroja - organizacija delovnega procesa - nevarno območje - višina škode - izvedensko mnenje - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - tožbeni predlog - sklepčnost - pravdni stroški po uspehu - sorazmerno majhen uspeh
Tožena stranka ni odpravila nenehnih zastojev linije, za katere je vedela. Prav tako so delavci zlahka onemogočili delovanje varnostnega stikala (s tem, da so ga prelepili), tožena stranka pa je šele po nezgodi namestila varnostni vijak, ki je onemogočil dostop do nevarnega območja stroja (odprtje zaščitnih vrat linije), čeprav je vedela, da je bilo varnostno stikalo, ki ustavi gibanje nevarnih delov, večkrat prelepljeno. Glede na navedeno je odgovornost tožene stranke za nezgodo, v korist katere se opravlja delovni proces, napram delavki, ki je pri odpravljanju zastojev, da bi dosegla normo, ki ji jo je postavila prav tožena stranka, (morebiti) prelepljala stikalo oz. je za to vedela, zagotovo znatno večja.
Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. V konkretni zadevi je namreč tožeča stranka uspela z 80 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 20 %. Ne gre torej za primer, ko tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in o stroških odločiti skladno z uspehom.
odpoklic predsednika uprave - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - poseg v čast in dobro ime - protipravnost - namen razžalitve - objava v medijih - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Odvetnik je na seji pojasnil zakonsko ureditev razlogov za odpoklic po določbah Zakona o gospodarskih družbah, pojasnil pravne posledice odpoklica in opozoril na možnosti sodnih sporov glede nezakonitosti odpoklica ter pravne posledice v primeru, če bi se razlogi za odpoklic izkazali za neutemeljene. Iz zapisnika seje gre ugotoviti zgolj opozorilo odvetnika, da morajo biti razlogi za odpoklic ustrezno obrazloženi, saj so lahko predmet sodne presoje, in opozorilo, da v primeru neutemeljenih razlogov za odpoklic družba in člani nadzornega sveta lahko tudi odškodninsko odgovarjajo. Vendar pa ta opozorila ne dokazujejo, da se je odvetnik vsebinsko opredelil do tega, ali bi konkretni razlogi, ki jih je podal nadzorni svet, prestali sodni preizkus oziroma da je opozarjal na konkretno nezakonitost odločitve o odpoklicu.
ZPŠOIRSP člen 11. URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina zaradi izbrisa - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - enotna odškodnina - izgubljeni dobiček - denarna odškodnina za duševne bolečine - dokazno breme - zaslišanje stranke - dokaz z izvedencem - pravica do dokazovanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sanacijo kršitev človekovih pravic z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva je država uredila v odškodninski shemi (denarno povračilo kot ustrezno zadoščenje), v presežku pa je treba uporabiti splošna pravila obligacijskega prava. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je skladno s 26. členom Ustave RS protipravnost ravnanja toženke nedvomno dokazana, tožnik pa je bil dolžan dokazati zatrjevani škodo in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženke in obstojem škode. Obstoj škode in vzročna zveza se nanašata na temelj vtoževane terjatve.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da sta pri sodnem določanju višine odškodnine iz naslova nezakonitega izbrisa odločilna tako čas, v katerem posameznik ni imel urejenega statusa, kot tudi posebna izredna intenzivnost duševnih bolečin, ki jih izkazujejo druge okoliščine (npr. morebitna nezaposlenost, ponižujoča ravnanja predstavnikov oblasti, strah, izgon iz države, ločenost od družine, posledični propad zakona in družinskih vezi, težje zdravstvene posledice, ipd.).
Na tožniku je, da izkaže izgubljen dobiček, ki ga bi po normalnem teku stvari dosegel, če ne bi prišlo do izbrisa.
Neobičajna narava in razsežnost toženkine kršitve z izbrisom je povzročila tožniku težave, zaradi katerih je trpel. Pri odmeri odškodnine ni odločilen zgolj čas, v katerem tožnik ni imel urejenega statusa, pač pa tudi druge okoliščine, odškodnina pa se v tovrstnih primerih kljub kršitvam več človekovih pravic odmerja enotno.
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev obstoja in stopnje duševnega trpljenja zaradi izbrisa predlagal izvedenca psihiatrične stroke, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, češ da za ugotovitev obstoja duševnih bolečin zadoščajo izpovedbe tožnika in prič, nato pa ugotovilo, da ni dokazal zatrjevanih psihičnih težav kot so stres, tesnoba, poslabšanje zdravja, huda depresija in obupanost. S tem je sodišče prve stopnje tožniku odvzelo pravico do dokazovanja zatrjevanih dejstev in pritožba pravilno izpostavlja, da dokazni postopek v smeri ugotavljanja višine nepremoženjske škode ni bil izčrpan, tožniku pa je bila prekršena pravica po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 4, 196.. ZUP člen 7, 7/1, 7/4.. OZ člen 148.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravno ravnanje - družinska pokojnina
Po ustaljeni sodni praksi v zvezi z odškodninsko odgovornostjo toženca na podlagi 196. člena ZPIZ-2 mora biti ravnanje zaposlenih takšno, da bi iz njega izhajala namera izigravanja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za samovoljno oz. arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in hkrati brez razloga odstopati od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da zavod kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri izvajanju funkcije odstopa od potrebne skrbnosti do te mere, da je ravnanje protipravno. Takšno postopanje v zadevi zagotovo ni izkazano.
ZPŠOIRSP člen 4, 4/1, 11, 11/1. OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - izgubljeni dobiček - denarna socialna pomoč - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska
Ugotovljena dejstva ne potrjujejo tožnikovih trditev, da je zaradi izbrisa ostal brez vseh dohodkov. Glede na zgoraj izpostavljena stališča v odločbi VSRS II Ips 80/2021, zahteva sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral navesti in opisati nekaj primerov iz svojega življenja po izbrisu, kako je iskal posle, oziroma dokazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogel zagotoviti z delom in z dohodki iz premoženja, ni bila pretirana. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj okoliščina, da tožnik pred izbrisom približno dve leti ni ustvaril nobenih dohodkov, sama po sebi še ne pomeni, da jih v času izbrisa ne bi mogel ustvariti, vendar bi moral vsaj s posameznimi primeri dokazati, da določenih poslov, za katere trdi, da se je dogovarjal z mednarodno priznanimi podjetji, zaradi izbrisa ni mogel izpeljati.
Tožnik se v zvezi s pravico do socialne pomoči oziroma do denarnega dodatka neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP Kurić in ostali proti Sloveniji, saj ta ne more predstavljati samostojne odškodninske podlage. Ni sporno, da tožnik zaradi tega, ker je bil izbrisan, ni mogel zaprositi za socialno pomoč ali za denarni dodatek, a bi moral v okviru temelja vtoževane terjatve dokazati, da bi, če bi ne bil izbrisan, pogoje za pridobitev teh socialnih transferjev izpolnjeval. Tudi če pritožbeno sodišče glede na oddaljenost škodnega dogodka upošteva znižan dokazni standard, gre ugotoviti, da tožnik niti s stopnjo verjetnosti ni dokazal, da bi, če ne bi bil izbrisan, zaslužil toliko, kot zatrjuje v tožbi, niti da bi bil upravičen do sredstev iz socialnih transferjev. Zato je neutemeljeno pritožbeno razpravljanje o dokazni stiski.
poškodba pri delu - delo na strehi - nadzor - soprispevek delavca
Ravnanje delavca tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo takšno, da bi lahko pretrgalo vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem toženca (katerega bistvo je v pomanjkljivem nadzoru in neustreznem zavarovanju strehe pred morebitnimi padci (podrobnejši in nekoliko širši razlogi so razvidni iz izpodbijane sodbe) in nastalo delovno nesrečo, vendar pa velja delno pritrditi pritožbi v tem, da je ob pravilni uporabi materialnega prava soprispevek delavca višji.
Iz izpodbijane sodbe so razvidne okoliščine, ki kažejo, da je k delovni nesreči v nezanemarljivem delu prispeval poškodovani delavec. Da toženec neskrbnega ravnanja delavca ne bi mogel pričakovati in da posledično ni bil dolžan izvajati ustreznega nadzora nad delom ter zavarovati celotne strehe, ni izkazano in takšnemu zavzemanju toženca ni mogoče slediti. Vseeno pa velja poudariti, da je šlo za izkušenega delavca, ki je bil seznanjen z navodili za varno delo in stanjem strehe, in za delavca, ki je ravnal zelo nepremišljeno ter uporabil nenormalno in nevarno pot, brez da bi uporabil osebno zaščitno opremo, ki jo je imel v vozilu na voljo. Pritožbeno sodišče upoštevaje vse okoliščine, ki so v bistvenem povzete tu, obširneje pa razvidne iz izpodbijane sodbe, ugotavlja, da je primerna porazdelitev odgovornosti med tožencem in poškodovanim delavcem v razmerju 60% in 40%. Oba sta nedvomno prispevala k nastanku nesreče, pri čemer je odgovornost toženca nekoliko višja, saj bi moral zagotoviti ustrezno varovanje in nadzor, pri čemer bi nadzor nedvomno imel določen vpliv na ravnanje samega delavca.
URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182, 299, 299/2, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - denarna odškodnina za duševne bolečine - skaženost kot pravni standard - odločilna dejstva - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - zakonske zamudne obresti
Zapadlost terjatev je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od zamude.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine iz naslova skaženosti upoštevalo opaznost brazgotin in neprijetne občutke ob dogodkih kot npr. maturantski ples.
Tožnici so kot posledice v obravnavanem škodnem dogodku utrpelih poškodb ostale trajne posledice, ki se kažejo v lažji omejitvi gibljivosti v desnem gležnju, nekoliko lažje omejenem počepu in omejenem upogibu v desnem kolenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00055120
OZ člen 179. ZPP člen 7.
denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna višina odškodnine - premoženjska škoda - zmanjšana vrednost vozila - razpravno načelo - kršitev razpravnega načela
Ugotovitve izvedenca, da je vozilo po njegovi oceni imelo dejansko 366.000 prevoženih kilometrov (ker je bil opravljen poseg v števec), sodišče ne bi smelo upoštevati, saj tega dejstva ni zatrjevala nobena od pravdnih strank.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00055844
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - protipravnost ravnanja
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da niti polaganje vročevoda ob reki niti pobiranje smeti po gradbišču, kar je tožnik z nadrejenim delavcem počel tik pred nastankom škodnega dogodka, ne predstavljata nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, pri čemer teh dejavnosti ni mogoče opredeliti kot nevarnih zgolj zaradi nenadnega poslabšanja vremena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nadrejenemu delavcu ni mogoče očitati, da bi lahko predvidel razvoj izjemne vremenske situacije in posledično možnost nastanka škodnega dogodka. Pritožba temu neutemeljeno nasprotuje z zavzemanjem za strožjo presojo protipravnosti ravnanja nadrejenega delavca v primerjavi s podrejenimi delavci. To bi bilo relevantno v primeru, če bi škoda nastala kot neposredna posledica njegovega ravnanja, in ne v posledici zunanjega, od prve toženke oziroma tožniku nadrejenega delavca neodvisnega dogodka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00054602
ZZVZZ člen 87, 87/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV, IV/B, IV/B-5.1.
gospodarski spor majhne vrednosti - regresna pravica ZZZS - izplačevanje invalidske pokojnine - invalidnost - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - navodila za varno delo - delo na višini - padec z višine - varnostni pas - zaščitna ograja - izdelava fasade - zavrnitev dokaznega predloga - sodba presenečenja - vzročna zveza - opustitev profesionalne skrbnosti
Četudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni uporabilo izraza vzročna zveza, pa iz razlogov jasno izhaja, da se je delovna nezgoda pripetila zato, ker toženka ni poskrbela za postavitev dovolj visoke in trdne varnostne ograje s spodnjo robno desko ter kolensko in dovolj trdno oprijemalno ročko in ker ni zahtevala od delavca, da nosi delovni pas, pa tudi zato, ker neustrezno zavarovanega odra oškodovance ne bi smel uporabljati in ker ni upošteval navodil o premikanju zgolj znotraj delovnega odra. Upoštevajoč zgoraj povzete dejanske ugotovitve je namreč sodišče prve stopnje presodilo, kot je zapisalo v 38. točki obrazložitve, da toženka ni ravnala s profesionalno skrbnostjo. Iz te presoje pa smiselno sledi, da bi, če bi bila ograja na tistem mestu, postavljena skladno z normativi, do padca na nadstrešek ne bi prišlo. Do padca z nadstreška na tla pa ne bi prišlo, če bi tudi nadstrešek imel varovalno ograjo. Iz izpodbijane sodbe je torej jasno razvidna vzročna zveza med protipravnostjo opustitve toženke in oškodovančevim padcem, posledično pa med invalidnostjo ter izplačevanjem invalidske pokojnine.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - izvrševanje zaporne kazni - prestajanje zaporne kazni - duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine
Tožena stranka priznava, da je tožnik 62 dni neupravičeno prestajal zaporno kazen, zato mu je država dolžna plačati odškodnino za nematerialno škodo, ki mu je zaradi tega nastala. Pritožbeni očitki glede krivde za neupravičeno prestajanje zaporne kazni so zato irelevantni.