medicinska (zdravniška) strokovna napaka - napačna diagnoza - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - bolnišnično zdravljenje - odškodninska odgovornost zdravnika - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - izbira metode zdravljenja - ravnanje lege artis - izvedensko mnenje - odškodnina zaradi smrti bližnjega
Izvedenci so v postopku pred sodiščem tisti, ki podajo mnenje v smeri pravilnega postopanja zdravnikov v dani situaciji, zato bi moralo sodišče prve stopnje večjo oziroma bistveno težo dati prav ugotovitvam izvedencev.
ZPŠOIRSP člen 2, 11, 13. OZ člen 132. ZPP člen 279c.
dejansko stanje - dokazna ocena - pravica do izjave - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izbrisani - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - socialni transferji - prenosljivost pravice - sredstva za preživljanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina
Pritožnica ne uveljavlja, da država ni v skladu z ustavnimi zahtevami in zahtevami iz mednarodnih pogodb poskrbela za blaginjo otrok. Ker po veljavni ureditvi tožnica kot otrok ni mogla pridobivati dohodkov, ampak so bili za njeno preživljanje dolžni poskrbeti starši, je pravilno sklepanje sodišča v izpodbijani sodbi, da med zatrjevanim primanjkljajem sredstev, potrebnih za njeno preživljanje, in izbrisom tožnice iz registra stalnega prebivalstva ni pravno relevantne vzročne zveze.
Ker zaznamovanost, ki jo je doživljala tožnica, ne preide čez noč, je prepričljiv tudi zaključek, da ji je škoda nastajala do konca osnovne šole in ne že z dnem ureditve stalnega prebivališča. Tedaj je namreč prešla v novo okolje in dobila priložnost, da na novo vzpostavi socialne stike. Na pravilnost ugotovitev ne vpliva toženkina pritožbena ocena, da je tožnica socialno neenakost bolj občutila kasneje kot v obdobju izbrisa. Toženkino mnenje namreč ne vpliva na obstoj in intenzivnost tožničinega doživljanja prikrajšanja v obdobju izbrisa. Otrok ob vstopu v osnovno šolo potrebuje stik s širšim okoljem in občutek vključenosti v družbo vrstnikov.
OZ člen 131, 132, 171. ZPP člen 8, 245, 245/3, 251, 254, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - poškodba vozila - povzročitelj prometne nesreče - nezavarovano vozilo - zavarovalni biro - odškodnina za strojno opremo - plinska peč - vgradnja dodatne opreme - naprave in oprema - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenec ustrezne stroke - nestrokovno izvedensko mnenje - nepopolno mnenje - strokovna institucija kot izvedenec - strokovnjak s področja - vzrok poškodbe - prispevek k nastanku škode - deljena odgovornost - soodgovornost oškodovanca - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Naloga sodišča (ne izvedenca) je, da glede na trditveno podlago in izvedene dokaze presodi, katera dejstva šteje za dokazana. V ta namen mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje teh metodoloških napotkov ni upoštevalo, pač pa je, kot pravilno opozarja pritožba, v resnici upoštevalo le mnenje podjetja A. d. o. o., ki ga ni soočilo z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče bi moralo dokaz z izvedencem dopolniti, saj mnenje ni jasno in popolno.
Zmotno je stališče, da je vprašanje, ali je za nastanek škode, ki jo tožeča stranka uveljavlja v zvezi s poškodbami na posebni opremi, materialno pravno gledano vprašanje obstoja vzročne zveze med nastalo škodo in prometno nesrečo. Tožena stranka je priznala, pa tudi z izvedencem cestno prometne stroke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil stranski intervenient. Tudi če je res, da oprema v vozilu tožeče stranke ni bila ustrezno nameščena oziroma zaščitena (dejansko stanje v zvezi s tem ni popolno ugotovljeno), to ni izključni vzrok nastanka škode. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi prišlo do zatrjevanih poškodb brez trka. Morebitna neustrezna namestitev opreme sama po sebi ne povzroči poškodb, do padca predmetov je prišlo zaradi sil, ki so delovale ob trku, ki ga je (prometno nesrečo) povzročil stranski intervenient. Z morebitno nepravilno namestitvijo opreme je tožeča stranka kvečjemu prispevala k nastanku škode ali povzročila, da je škoda večja, kot bi bila sicer. Gre za vprašanje deljene odgovornosti (171. člen OZ) in ne vzročne zveze.
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, je na toženi stranki.
V primeru, če stranka, ki nosi materialno dokazno breme, zatrjevana dejstva izkaže (z visoko stopnjo verjetnosti), se procesno dokazno breme prevali na drugo stranko. Če je potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev znanje strokovnjakov z več področij, sodišče izvedensko delo zaupa strokovni instituciji.
Tožnik z zatrjevano odškodninsko tožbo ne bi uspel. To pomeni, da ni podane vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem odvetnika (nevložitvijo odškodninske tožbe) in domnevno nastalo škodo, ki je ena od obveznih predpostavk odškodninske odgovornosti.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - premoženjska škoda - osebno delovno dovoljenje - lastninski certifikat - stroškovna odločitev - vsaka stranka krije svoje stroške
Pri prisoji ni odločilna zgolj dolžina trajanja izbrisa, temveč njegov vpliv na duševne bolečine, ki jih je trpela oškodovanka in ki niso nujno v koleraciji s trajanjem izbrisa.
Ob splošni negotovosti na trgu dela ni mogoče trditi, da je bil položaj delavcev tujcev povsem izenačen z delavci, ki so imeli slovensko državljanstvo in delovnega dovoljenja niso potrebovali.
Dvig tožbenega zahtevka ni vplival na nastanek dodatnih stroškov postopka, potrebnost pravde je povzročila toženka, postopek se nanaša na kršitev osebnostnih pravic, ki bi jih kot država morala spoštovati, zato je glede na dosežen uspeh v postopku pravično, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
OZ člen 131, 131/1, 171, 186, 186/1, 395, 395/2. SPZ člen 75.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost etažnega lastnika - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarni dolžniki - enotno in nujno sosporništvo - mokra tla - vzrok padca - opustitev dolžne skrbnosti - čiščenje pohodne površine - skupni deli stavbe - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane tretjim osebam - vmesna sodba
V teoriji prevladuje stališče, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj vsak lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Ne drži pritožbena navedba, da bi vsi etažni lastniki stavbe morali biti toženi kot nujni enotni sosporniki.
Vzrok za tožničin padec ni predstavljala kvaliteta ploščic, temveč je tožnica padla, ker sta bila na mestu padca moker sneg in led.
Tožnica v tej zadevi ni vložila direktne tožbe zoper zavarovalnico, ki je stranska intervenientka na strani toženke, temveč je tožila enega od etažnih lastnikov, ki pa za škodo, nastalo na splošnih skupnih delih, odgovarjajo solidarno in neomejeno. To, da je odgovornost zavarovalnice omejena z zavarovalno pogodbo, ne zmanjšuje odgovornosti etažnega lastnika, ki za škodo, povzročeno tretjim osebam, kot že prej navedeno, ne odgovarja v skladu s svojim solastnim deležem, temveč je njegova odgovornost za nastalo škodo solidarna in ni omejena z zavarovalno pogodbo oz. višino njegovega solastnega deleža.
Toženka ni izkazala, da se je v konkretnem primeru na tržnici izvajalo kakršno koli čiščenje, ki bi bilo prilagojeno razmeram ali da bi se na razmere (ko je bil na tleh sneg, mokrota) drugače odzivalo, npr. s soljenjem, položitvijo podlage, ki bi preprečevala zdrse in podobno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058470
ZPP člen 212, 213, 213/2, 226, 226/2, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - predlog za postavitev novega izvedenca - listina v tujem jeziku
Izvedenec je strokovnjak na svojem področju in kot tak najbolje ve, katera metoda je najbolj primerna za določene meritve, ki jih opravlja, da lahko pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec se tako sam odloči, po kateri metodi oziroma na kak način bo opravil meritve, ki jih potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Izvedenec je jasno obrazložil, zakaj metoda, ki jo izpostavlja tožnica (metoda s slikanjem), ne bi prispevala k drugačnim zaključkom. Glede na jasen zaključek izvedenca, da so tožničine zdravstvene težave posledica bolezni, na nastanek katere delovne aktivnosti niso imele vpliva niti niso povzročile njenega hitrejšega razvoja, pa opravljanje teh meritev niti ni bilo odločilnega pomena.
Zgolj nezadovoljstvo stranke oziroma njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne zadošča za postavitev drugega izvedenca.
OZ člen 165, 171, 179, 182, 299, 921, 943, 956.. ZPP člen 212.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - zavarovalna pogodba - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - prekoračitev trditvene podlage - direktna tožba oškodovanca - tek zakonskih zamudnih obresti
Pritrditi je pritožbi tožnika, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o njegovem soprispevku k nastali nezgodi v višini 40,00 %.
Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo so določena v 179. členu in v 182. členu OZ. Temeljni načeli za odmero te odškodnine, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
škodni dogodek - prometna nesreča - trk vozila - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek odškodninske terjatve - vzročna zveza - dokazno breme o vzroku poškodbe - pravnorelevantna škoda - obseg škode - kratkotrajen strah - izvedensko mnenje kot dokaz
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi zatrjevane poškodbe utrpela v prometni nesreči. Izvedenec cestnoprometne stroke in izvedenec travmatolog sta ugotovila, da tožnica ni utrpela poškodb, ki jih zatrjuje. Dokazala pa je, da je prišlo do trka v prometni nesreči, vendar ta trk ni povzročil tožničine škode. Nekaj ur trajajoča bolečina pa ne pomeni pravnorelevantne škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00064807
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2. ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 216.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - kršitev pravic osebnosti - podlage odškodninske odgovornosti - obstoj vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - višina dohodkov - izguba dohodka - prikrajšanje - izračun prikrajšanja - denarna socialna pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - članarina - upravna taksa - povrnitev nepremoženjske škode - enotna odškodnina - duševne bolečine - neurejen pravni status - ekonomski položaj - pravno priznana škoda
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da razlog za tožnikovo začasno nezaposlenost ni izbris iz registra stalnega prebivalstva. Ker se je tožnik v času izbrisa kar štirikrat zaposlil, je očitno, da zaradi izbrisa ni bil onemogočen pri zaposlovanju. Dejstev v zvezi z iskanjem zaposlitve in svojo ne/uspešnostjo pri tem tožnik ni navajal, zato konkretnih razlogov za tri krajša obdobja brezposelnosti ni mogoče ugotoviti. Ker je iskanje nove zaposlitve proces, so krajša obdobja tožnikove nezaposlenosti očitno posledica razmer na trgu dela. Upoštevajoč navedena dejstva je očitno, da vzročne zveze med izbrisom in nezaposlenostjo ni mogoče vzpostaviti. Zahtevek za izgubo dohodka zaradi brezposelnosti je zato utemeljeno zavrnjen.
Za čas, ko je bil zaposlen, tožnik ne zatrjuje, da je zaslužil manj, kot je znašala denarna socialna pomoč; njegovega gmotnega prikrajšanja zato ni treba primerjati z višino socialne pomoči.
Utemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za plačilo članarin in prostovoljnih prispevkov Helsinškemu monitorju. Za plačilo teh stroškov se je tožnik odločil prostovoljno, njihove potrebnosti in povezave s svojim položajem/statusom pa ni niti zatrjeval niti dokazal.
Tožena stranka neutemeljeno graja odškodnino za – s plačilom upravnih taks – nastalo škodo v višini 347,04 EUR. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnik poleg plačila upravnih taks, katerih nastanek je dokumentiral z listinami (154,86 EUR), specificirano navedel tudi druge stroške, v nastanek katerih ni mogoče dvomiti. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bilo tožniku naloženo pretežko dokazno breme, če bi po višini in vrsti specificirane stroške moral dokazovati tudi z listinami. Zadostuje tožnikova izpoved o nastanku in plačilu teh stroškov. Iz specifikacije je razvidno, kateri stroški so priznani v zvezi s statusom drugih družinskih članov, zato je izključeno njihovo dvojno uveljavljanje.
Enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo, povzročeno z izbrisom, je prisojena zaradi tožnikove negotovosti in strahu zase in za svojo družino. Z izpovedbami tožnika, njegove žene in hčere je ugotovljeno, da se je življenje odvijalo drugače, kot bi se sicer.
Odločitev, da se v tem postopku ugotovljena odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zmanjša za v upravnem postopku določeno odškodnino (6.050,00 EUR), temelji na drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP. ZPŠOIRSP ne predpisuje omejitev ali kakšnih pravil pri poračunavanju; kljub temu, da so merila za določitev odškodnine v sodnem in upravnem postopku različna. Merilo za določitev odškodnine v upravnem postopku je obdobje izbrisa, v sodnem postopku pa se odškodnina določa na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Tožnik v pritožbenem postopku neutemeljeno opozarja na nujnost ločevanja odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo pri poračunavanju, saj je pomembna zgolj višina – v dveh različnih postopkih – ugotovljene odškodnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni bil dovolj pozoren in skrben pri sestopanju, saj je, namesto da bi gledal, kam bo stopil in pri tem usmeril naglavno svetilko v tla, s čimer bi si povečal osvetlitev podesta, gledal predse oz. kot je sam izpovedal, da sploh ne ve, kam je gledal, ali gor ali... samo stopil je. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da to dodatno kaže na njegovo nezadostno pazljivost pri sestopanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesarja in tovornega vozila - krivdna odgovornost - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kar pa zadeva očitek o tem, da bi moral imeti tovornjak vklopljene varnostne utripalke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil dolžan kolesar opazovati dogajanje na cesti. Če glede na okoliščine primera pri vožnji navkreber pred seboj ni opazil stoječega tovornega vozila, ne bi opazil niti vklopljenih utripalk na tem istem vozilu (ocena sodnega izvedenca, ki temelji tudi na logičnih in zdravorazumskih pravilih).
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v okviru pravilne uporabe materialnega prava plačilo rente omejilo do tožnikovega 26. leta, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in skladna z naravo rente, kjer je treba izhajati iz normalnega teka stvari.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - porazdelitev odgovornosti - izključna odgovornost
Tožnik namreč ni bil dolžan predvideti, da mu bo nasproti vozeči voznik osebnega vozila pri zavijanju v levo na neprednostno cesto izsilil prednost, zato mu, v skladu z načelom zaupanja v pravilno vožnjo le tega in glede na konkretne razmere, ni moč očitati, da hitrosti svoje vožnje ni zmanjšal pod, v konkretnem križišču predpisano omejitev (70 km/h).
prometna nesreča - obseg povrnitve premoženjske škode - povrnitev škode za tujo pomoč in nego - sporna višina odškodnine - lažje poškodbe - padec s kolesom - kolo z motorjem - varstvo starejših oseb - predhodno zdravstveno stanje - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - adekvatna vzročnost - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - sprožilni element
Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00057064
ZPP člen 315, 315/1, 315/2. OZ člen 741, 741/1, 741/3, 741/4, 746.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - sodba presenečenja - gostinska hramba - odgovornost gostinca za stvari, ki jih gost prinese s seboj - razširitev uporabe določb o gostinski hrambi - izključitev odgovornosti - fitnes center - deljena odškodninska odgovornost - popolna odškodnina - višina odškodnine
Res je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku ocenilo, da je zadeva zrela za razsojo in pojasnilo, da bo izven naroka izdalo sklep o postavitvi izvedenca, če bo ob proučitvi prepisa zvočnega posnetka prišlo do drugačnih zaključkov; ni torej napovedalo izdaje vmesne sodbe in izpodbijana sodba tudi ne nosi takšnega naslova. A nič od opisanega samo po sebi še ne pomeni, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja ali obremenjena s kakšno od kršitev določb pravdnega postopka. Pritožnica pravilno razume, da prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic. Glede na dejanske trditve pravdnih strank in njuna izražena pravna stališča o sodbi presenečenja ni mogoče govoriti. Tožena stranka se je imela možnost učinkovito izjaviti v postopku in je to priložnost tudi izkoristila.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, in tudi o ugovorih toženca, ki v tem pogledu izpodbijajo njegovo utemeljenost.
Tožena stranka v smislu prvega odstavka 741. člena OZ odgovarja, čim niso podani razbremenilni razlogi iz tretjega odstavka 741. člena OZ. Ob zgoraj povzeti pravni podlagi je vprašanje, ali je tožena stranka škodo povzročila krivdno, v konkretnem primeru samo vprašanje višine tožbenega zahtevka.
V opisanih pogledih (in nevarnostih, ki jih predstavlja za gosta) je po prepričanju višjega sodišča dejavnost fitnes studia blizu tistim, ki so primeroma naštete v 746. členu OZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, odgovarja smiselno kot gostinec, je torej materialno pravno pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056884
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7. ZPP člen 216. URS člen 22.
škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska in premoženjska škoda - prosti preudarek - upravni postopek - vzročna zveza - zaposlitev - delo na črno - izgubljeni dobiček - duševne bolečine - trditvena in dokazna podlaga - neizvedba dokaza - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke - pravica do izjave
Ob pomanjkanju trditvene in dokazne podlage sodišče ni našlo vzročne zveze med tožnikovim nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevano škodo iz naslova socialnih pravic oz. transferjev in izgubo zaposlitve.
Če je bila upravičencu v upravnem ali katerem koli drugem postopku predhodno pravnomočno določena višja denarna odškodnina, kot bi mu bila določena v sodnem postopku, se tožbeni zahtevek zavrne.
Obrazložitev sodišča, da dokaza z izvedencem medicinske stroke, ki bi podal mnenje zaradi pretrpljenih duševnih bolečin in strahu, ni izvedlo, ker je na podlagi dokaznega postopka ocenilo, da tak dokaz ni potreben in se je lahko samo prepričalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Ob tožnikovi izpovedbi je dokazna ocena o nepotrebnosti dokaza z izvedencem neprepričljiva.
zahtevek za plačilo odškodnine - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - namen povzročitve premoženjske škode - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Drugačno pritožbeno ocenjevanje dokazne vrednosti izvedenih dokazov je poseganje v dokazno oceno in s tem v ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeno dopustno.
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni mogoče govoriti.