CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087349
OZ člen 22, 22/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 79, 79/3. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-14, 355.
odškodninski zahtevek - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - smrt oškodovanca - dediči - podedovano premoženje - sklenitev izvensodne poravnave - ponudba za sklenitev poravnave - sprejem ponudbe - učinek ponudbe - prenehanje pooblastila - višina odškodnine - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pripoznava zahtevka - pravica do pritožbe - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Zahteva prvega odstavka 22. člena OZ, da mora biti ponudba naslovljena na določeno osebo, je logična, saj sicer ni mogoče identificirati osebe, ki bo s sprejemom ponudbe stopila v pogodbeno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00087250
ZFPPIPP člen 122, 122/4. ZVPSBNO člen 19, 19/1, 21, 21/1.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje dela tožbe - zamuda prekluzivnega roka - tek roka za vložitev tožbe - pravnomočno končanje stečajnega postopka - pravočasnost tožbe - prekinitev stečajnega postopka - zapustnikov upnik - zapuščinski postopek - stečaj zapuščine - dolgotrajnost postopka - stečajni upravitelj - disciplinski postopek
Na prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, storjene v postopku stečaja, ne vpliva samo po sebi dejstvo, da je tekel zoper stečajnega upravitelja disciplinski postopek.
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 132, 134, 178, 269, 269/1. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 351, 351/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve osebnostne pravice - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - javna objava - spletni komentarji - namen informiranja javnosti - objava z namenom zaničevanja - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - objektivno žaljiv zapis - objektivna žaljivost - žaljivost izjave - žaljiva vrednostna sodba - kršitev tajnosti občil - trditvena podlaga tožbe - pavšalne trditve - stopnja duševnih bolečin - enkraten poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravice zasebnosti - poseg v družinsko življenje - objava osebnih podatkov - pravica do svobode izražanja - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - namen izvršilnega postopka - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina - javno opravičilo - prepovedni tožbeni zahtevek - individualizacija tožbenega zahtevka - identifikacija - namen sodnih penalov - povračilo stroškov odgovora na pritožbo - sorazmerno majhen uspeh
Prvi odstavek 269. člena OZ, ki govori o sodnih penalih, dovoljuje določitev sodnih penalov za primer dolžnikove zamude pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti. Sodni penali so torej civilna sankcija za zamudo pri izpolnitvi pravnomočno ugotovljene nedenarne obveznosti.
Pravilna je presoja, da prepovedni del tožbenega zahtevka ni individualiziran, saj ni namen izvršilnega postopka v tem, da bo izvršilno sodišče opravljalo tehtanje med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ampak je to tehtanje treba opraviti že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov. Drži tudi, da tožencu ni mogoče prepovedati nekaj, česar sploh ni kršil in nima namena kršiti.
V obravnavanem primeru gre za objavo posameznika, bivšega moža hčere tožnikov in očeta njune vnukinje. Zaradi teh osebnih povezav tožencu ni mogoče vnaprej preprečiti pisanj o lastnem življenju in o ljudeh, s katerimi na opisan način prihaja v stik.
Do nesreče je prišlo izključno zaradi nepravilnega in malomarnega ravnanja tožnika samega, ki je vedel, v kakšnem stanju je (delno porušen) oder pod balkonom, pa je kljub temu (kot tudi brez navodila in vedenja delodajalca) splezal nanj in na njem po navodilih kleparja izvajal meritve. Krivdna odškodninska odgovornost prve toženke tako ni podana.
Objektivna odškodninska odgovornost niti ne more biti podana, če stvar ali dejavnost postane nevarna šele zaradi nepravilnega ravnanja oškodovanca.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 149, 150, 153, 153/2, 179, 180. ZDR-1 člen 179, 179/1.
objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - vzročna zveza - razbremenitev objektivne odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izvršilno dejanje - umor - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca
V obravnavanem primeru ni podane vzročne zveze med opravljanjem službe pomočnika izvršitelja in zatrjevano škodo, ker ne gre za nevarno dejavnost, vzrok za nastalo škodo je kaznivo dejanje umora in ne opravljanje nevarne dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00088380
OZ člen 131. ZZVZZ člen 86, 90, 91. ZPP člen 443, 451, 451/3.
tožba za plačilo odškodnine - pravica do povrnitve škode - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - pravočasnost pritožbe - oddajna teorija - presoja sklepčnosti tožbe - nesklepčnost - manjkajoča trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izpolnila svoje dolžnosti, da navede vsa pravno relevantna dejstva oziroma dejstva, ki morajo obstajati, da pride do pravne posledice, ki se izraža v tožbenem zahtevku, pomeni, da ni izkazana sklepčnost tožbe, ki je pogoj za utemeljenost zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087590
OZ člen 155. ZVPot člen 4, 4/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba - stvarne napake prodane stvari - odgovornost proizvajalca stvari z napako - odgovornost za izdelek - odškodninska odgovornost - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - vzročna zveza - dokazovanje vzročne zveze - izvor škode - vzrok za požar - obstoj škode - dokazovanje obstoja škode - obseg povračila škode - temelj odškodninske odgovornosti - prepričanje kot dokazni standard - načelo proste dokazne ocene
Četudi je izvedenec govoril o najbolj verjetnem razlogu, pa vsa ta ugotovljena dejstva dajejo ustrezno podlago za prepričanje, da je vzrok za požar v električni napeljavi hladilnika, in temu v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Ob tem velja opozoriti, da je izvedensko mnenje le eden od dokazov, ki pa jih mora sodišče presoditi vsakega posebej in vse skupaj (8. člen ZPP) ter na ta način priti do dokazne ocene.
Odgovor na vprašanje, ali je dobil tožnik škodo, ki je nastala zaradi požara, že povrnjeno, ni pomembno le za odločanje o višini tožbenega zahtevka, ampak tudi za odločitev o temelju. Če bi se ugotovilo, da je bila povrnjena že celotna nastala škoda, potem kljub gornjim ugotovitvam o vzroku za nastanek požara, zahtevek po temelju ne bi bil utemeljen, saj ne bi mogli govoriti o škodi.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087454
ZPP člen 243. OZ člen 149, 154.
odškodninska tožba - odškodnina za poškodovano vozilo - prometna nesreča dveh motornih vozil - dva škodna dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - stranski intervenient - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje - nalet vozil - hitrost vožnje - megla - celovita dokazna ocena
Mnenje strokovnjaka, ki ga je tožnik pridobil izven pravde, je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot del tožbene trditvene podlage. Na splošno velja, da si mnenji izvedenca, ki ga je imenovalo sodišče, in strokovnjaka, ki je podal mnenje zunaj pravde na zahtevo stranke, ne moreta konkurirati. To velja tudi v konkretnem primeru, saj tožnik s svojimi vsebinskimi trditvami ni uspel zasejati dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Mnenju v tem postopku imenovanega izvedenca dodatno dokazno težo daje okoliščina, da je do enakih ugotovitev (da sta se zgodili dve prometni nesreči, oziroma da na zdrs Volva s ceste in njegov trk v betonski prepust ni vplivalo drugo vozilo) prišel tudi sodni izvedenec iste stroke, ki je bil imenovan v kazenskem postopku. Za nastanek utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja ne zadostuje zgolj nestrinjanje z ugotovitvami in dodatnimi pojasnili izvedenca.
Sodišče je s pomočjo izvedenskega mnenja ugotavljalo izgubljeni dobiček na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožnika, kar je skladno tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 107/2011 in druge), ki jo izpostavlja pritožnica in je materialno pravo pravilno uporabilo. Upoštevalo je zgolj tiste podatke, ki so za ugotovitev škode zaradi izgubljenega dobička primerni za ugotavljanje normalnega teka stvari in predvidenega tožnikovega poslovanja v prihodnje, če do škodnega dogodka ne bi prišlo (168. člen OZ). Pojasnilo je, da je tožeča stranka v letu 2015 ustvarila 53.224,00 EUR prihodka in 2.248,00 EUR dobička. Povprečni mesečni dobiček v letu 2015 je bil 187,33 EUR. Medtem, ko je v letu 2016 tožeča stranka v času do škodnega dogodka (14.7.2016), ustvarila že 44.258,00 EUR prihodkov in 14.480,74 EUR dobička, imela pa je zagotovljena in dogovorjena naročila za izvajanje prevozov tudi za naprej. Povsem utemeljeno je prvostopno sodišče sledilo izvedenskemu mnenju, da upoštevanje rezultatov skupaj za leto 2015 in 2016 ni primerno, ker so preprosto neprimerljivi. Tožnikova trditvena in dokazna podlaga glede izgubljenega dobička je bila povsem zadostna in konkretizirana. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088123
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4, 354, 354/1, 356. ZZVZZ člen 81, 82. URS člen 25.
poškodba delavca pri delu - padec delavca - kraj škodnega dogodka - dokazna ocena - javna listina - odločba organa zdravstvenega zavarovanja - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni presojalo (niti ga ni omenilo) ključnega dokaza v spisu, to je več odločb ZZZS, iz katerih izhaja trajanje tožnikove odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Vse odločbe ZZZS so bile vročene tudi drugi toženki kot tožnikovemu delodajalcu. Druga toženka bi kot delodajalec lahko vplivala na vsebino teh odločb ZZZS - imela je možnost vložitve pravnih sredstev, ki pa jih glede na spisovne podatke ni izkoristila. Pravnomočne in dokončne odločbe ZZZS zavezujejo tudi drugo toženko. Te odločbe so bile pravna podlaga za uveljavitev nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža. Gre za javne listine, kot jih opredeljuje 224. člen ZPP, in imajo kot take večjo dokazno moč. Dokazujejo namreč resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). To pa je v tem primeru odločilno dejstvo poškodbe pri delu.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. OZ člen 179. ZKP člen 538, 538/1.
neupravičena obsodba - pravica do denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - pogojna obsodba - delovna nesreča - izkazana smrt osebe - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - relevantno časovno obdobje - odmera višine odškodnine
538. členu ZKP v prvem odstavku določa, da ima pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil v zvezi z izrednim pravnim sredstvom novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena.
Zmotno meni pritožba, da tožnikove bolečine niso bile dovolj visoke, da bi mu pripadala odškodnina, ker ni potreboval strokovne pomoči psihiatra oziroma psihologa, saj se tovrstne odškodnine priznavajo glede na osebno dojemanje oškodovanca, kar je sodišče prve stopnje ugotavljalo na podlagi neposrednega zaslišanja tožnika in prič.
URS člen 2, 32, 32/1, 35, 51, 51/1, 54, 54/1, 74, 74/1, 120, 125, 125/2, 153. OZ člen 10, 131, 131/1, 147, 147/1, 179, 179/1. ZS člen 3, 3/1. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 7, 7/1, 7/4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.
usklajenost pravnih aktov - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon - krivdna odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec
Zaposleni pri pravni osebi zasebnega prava ne ravna protipravno, če upošteva veljaven prisilni podzakonski predpis, tudi če bi bilo pozneje presojeno, da je bil predpis protiustaven.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00088372
ZGD-1 člen 263, 263/4. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 302.
tožba za plačilo odškodnine - opustitev dolžnega nadzora - upnik družbe - zakoniti zastopnik družbe - ponovni postopek - valutno trgovanje - kolizijska pravila - uporaba slovenskega prava - načelo neposrednosti - branje zapisnika o zaslišanju - dolžna skrbnost - zakonske zamudne obresti
Toženec ne odgovarja (družbi, in posledično tožniku kot njenemu upniku), ker je izbral slabega strokovnjaka (trgovalca), pač pa, ker ga ni ustrezno nadziral (culpa in vigilando) in ni zagotovil mehanizmov v "svoji" družbi, ki bi zagotovila spoštovanje pogodbenih zavez, ki jih je družba prevzela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088112
KZ-1 člen 216, 216/1, 251, 251/1. OZ člen 190. ZDR-1 člen 278, 278/1, 318.
zahteva za povrnitev - neupravičena obogatitev - pravnomočna sodba - izvršilni postopek - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - kaznivo dejanje ponarejanje listin - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Tožnik je plačal tožencu vtoževani denarni znesek na podlagi še vedno veljavnega izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe, ki zavezuje in tudi preprečuje, da bi sodišče v tem delovnem sporu ponovno odločalo o tem, ali je bil tožnik ta denarni znesek dolžan plačati tožencu. Na podlagi pravnomočne sodbe plačane denarne obveznosti tožnik ne more zahtevati nazaj, ne na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, kot tudi ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti.
Toženec je bil v kazenskem postopku res spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ker je v delovnem sporu predložil ponarejeno listino (pogodbo o zaposlitvi), kar nedvomno predstavlja protipravno ravnanje. Vendar pa vzročna zveza med toženčevim protipravnim ravnanjem in tožnikovim plačilom v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe (kot zatrjevano škodo) ni podana.
ZAP člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-6, 4, 8, 12, 12/1, 14, 14/1, 16, 25, 25/2. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-7, 7, 46, 48, 48/2, 51, 103, 165, 165/1, 165/2, 168, 168/1, 168/3. URS člen 39, 39/2, 60. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - avtor - avtorska pravica - soavtorstvo - varstvo avtorske pravice - prenos avtorske pravice - omejitve avtorske pravice - citiranje avdiovizualnega dela - pravica do obveščenosti - obveščanje javnosti - pravica do ustvarjalnosti - odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - stopnja krivde - civilna kazen po ZASP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Avtorska pravica nastane ipso facto, avtorju pripada na podlagi same stvaritve dela.
Opredelitev, da gre za kinematografsko ustvarjanje, sama po sebi še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, saj mora to izpolnjevati predpostavke iz prvega odstavka 3. člena ZAP. Za avtorsko delo po tej splošni določbi velja stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih področij ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in oblike izražanja, če ni v ZAP drugače določeno.
OZ člen 6, 6/2, 62, 62/3, 131, 153, 153/1, 186, 188, 352, 352/1, 352/2, 395, 395/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6. ZVO-2 člen 233, 233/1, 233/1-6. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 254, 254/3, 353.
vmesna sodba - škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pasivna legitimacija - višja sila - vzdrževanje javne površine - izvedensko mnenje - dokazna ocena - izreden vremenski pojav - soprispevek
V takih zahtevnih primerih je pravilno zaključek zdravljenja opredeliti s trenutkom, ko ni več nobene strokovno utemeljene možnosti izboljšanja in je s tem tožnik tudi seznanjen.
Triletni subjektivni zastaralni rok potemtakem do vložitve tožbe, še ni potekel.
Postavljeni izvedenec je tudi v dopolnilnem mnenju ustrezno odgovoril na vse podane pripombe. S tem je bilo toženki v zadostni meri omogočeno učinkovito sodelovanje v postopku, njeni procesni očitki pa so pravzaprav le vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.
Sodišče prve stopnje se je glede očitka opustitve ustreznega vzdrževanja dreves pravilno oprlo na izvedenca gozdarske stroke, ki je med vzroki za nastanek škode pri tožniku kot najbolj verjetnega opredelil prav neustrezno vzdrževanje predmetnih dreves.
Toženka (občina) je za predmetni drevesi ob poti na javni površini bila dolžna zagotoviti njihovo vzdrževanje. Protipravno ravnanje kot opustitev dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) obsega ukrepe vzdrževanja dreves, kot so redno pregledovanje, čiščenje, redčenje, zmanjševanje krošnje z namenom odprave nevarnosti loma vej, ki je pri črnem topolu kot, za lom občutljivi vrsti dreves, posebej poudarjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženkina odškodninska odgovornost podana, ker ni preprečila z navedenimi ukrepi, da bi drevesi ne ogrožali okolice na javni površini.
Toženka se ne more sklicevati na višjo silo (zunanji dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti), ker bi s svojim ravnanjem lahko preprečila nastanek škode tudi v vremenskih pogojih, kot so bili podani v času škodnega dogodka. Viharni veter, na kar se edino sklicuje toženka glede višje sile, ni sam zase avtomatično že razlog za oprostitev odgovornosti toženke. Če gre za vremenski dogodek, posledice katerega so z ustreznim človekovim ukrepanjem obvladljive, ne gre za višjo silo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087118
OZ člen 179, 181, 299, 299/2. KZ-1 člen 173a. ZPP člen 14, 154, 154/2. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku - višina denarne odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - mnenje izvedenca psihologa - začetek tega zakonskih zamudnih obresti - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po 181. členu OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.
Ni podana pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženke in škodnim dogodkom oziroma poškodbo tožnika. Vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti mora biti ugotovljena s stopnjo zadostne verjetnosti, kar pomeni, da je treba ugotoviti, da je verjetneje, da je škoda nastala zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja povzročitelja škode, kot da ni. Zaključek izvedencev, da bi lahko kršitve bile v vzročni zvezi s poškodbo, pomeni le, da možnosti nastanka poškodbe ni mogoče izključiti; to pa še ne pomeni, da je v tem sporu z zadostno stopnjo zanesljivosti dokazano, da je poškodba posledica opustitev toženke.
teorija jajčne lupine - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - bodoče telesne bolečine - odškodnina za bodoče telesne bolečine - pravična denarna odškodnina - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da je bila BPP tožniku dodeljena zgolj za oprostitev stroškov iz petega odstavka 26. člena ZBPP oziroma zgolj za stroške sodnega izvedenca, ne pa tudi na stroške zastopanja po odvetniku.
Prav tako je neutemeljeno pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki je priloženo tožbi in v zvezi s tem zatrjevanje, da je toženec slednjemu oporekal že v kazenskem postopku, ter da bo oškodovanca treba ponovno pregledati, sicer pa je ta okoliščina znana tudi pričam, ki jih bo toženec predlagal. Gre za izvedensko mnenje iz kazenskega postopka, ki je v predmetnem pravdnem postopku predstavljalo zgolj enega izmed dokazov, pri čemer je sodišče prve stopnje, kot bo obrazloženo, bilo glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo toženca.
V skladu z določbo 14. člena ZPP je v primerih, ko pravdno sodišče obravnava identično dejansko stanje, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče, pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo. Ta vezanost zajema zakonske znake kaznivega dejanja, ki so zapisani v izreku in tudi del obrazložitve, ki se nanje nanaša.
Za obravnavani primer je namreč bistvena razlaga, da morebitno verbalno izražanje ne utemeljuje tako nesorazmernega ukrepa, kot je fizično poškodovanje tožnika, v kazenskem postopku celo kvalificirano kot huda telesna poškodba.
V skladu s teorijo "jajčne lupine", je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087165
OZ člen 168, 174, 174/2, 179. URS člen 22, 25. ZPP člen 2, 5, 7, 8, 11, 286, 286/1, 286/4, 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 357.
denarna odškodnina - skaženost - višina denarne odškodnine in rente - nezmožnost za delo - izguba dohodka - nepremoženjska in premoženjska škoda - zavrnitev dokaznega predloga - načelo koncentracije postopka - objektivna sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe - pravica do izjave
Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica ravnala v nasprotju z določbo 11. člena ZPP in pri uveljavljanju svojih pravic ni ravnala skrbno, saj je vlogo z dne 20. 11. 2023 z navedbo novih dejstev in predložitvijo novih dokazov ter spremembo tožbenega zahtevka podala 5 let po vložitvi tožbe, ko je menjala pooblaščenca in več kot eno leto za tem, ko jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 14. 7. 2022 pozvalo, naj se izjasni o dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca A. A., pri čemer ni navedla nobenih razlogov zakaj teh navedb in dokazov ni podala pravočasno.