IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00071412
OZ člen 148. URS člen 26. ZIZ člen 211.
odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - odgovornost za delo izvršilnega sodišča - prodaja nepremičnine v izvršbi - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica do povračila škode - kvalificirana stopnja napačnosti - obstoj protipravnosti - pretrganje vzročne zveze - odškodninska tožba
Pravna teorija in sodna praksa odklanjata možnost plačila odškodnine v primerih, ko naj bi bil nastanek škode posledica napake, ki je bila odpravljiva s pravnimi sredstvi v okviru postopka, v katerem je nastala. Oškodovanec, ki bi z vložitvijo pravnega sredstva lahko preprečil škodne posledice napake sodišča, je z opustitvijo te aktivnosti preusmeril tek vzročne zveze. V takšnem primeru je treba škodo pripisati strankini opustitvi. Opustitev stranke, ki je najprej sama dolžna poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov (v nasprotnem naj škodljive posledice pripiše sebi), zato vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
delovna nesreča - delo na višini - objektivna odgovornost - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - odgovornost delodajalca za škodo - zavarovalna pogodba - posredni oškodovanci - soprispevek - vzročna zveza - izguba preživljanja - odškodnina zaradi smrti bližnjega - smrt moža in očeta - zavarovalno kritje (jamstvo) - posredna (refleksna) škoda - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - splošni pogoji
Tožnice ne zahtevajo denarne odškodnine, za katero je predvidena izključitev zavarovalnega kritja. Izguba zaslužka ali dobička ni pravno enako kot škoda, ki nastane zaradi izgubljenega preživljanja. Istovrstnost je zgolj v odškodninski naravi teh zahtevkov, odločilni razlikovalni znak pa so že različne predpostavke, ki opredeljujejo upravičence oziroma krog oškodovancev. Pravna ureditev teh položajev in upravičenj je urejena ločeno - v drugem odstavku 172. člena OZ in v 173. člen OZ, kar dodatno kaže, da ne gre za istovrstne primere, predvsem pa ne gre za enak interesni ali vrednostni temelj, ki bi narekoval enako pravno vrednotenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071000
ZNPosr člen 3, 6. OZ člen 165, 179, 243, 243/1, 299, 299/2, 850, 965, 965/1.
nepremičninsko posredovanje - zavarovalna pogodba - zavarovanje poklicne odgovornosti - obvezno zavarovanje - vrsta škode - splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti - izključitev zavarovalnega jamstva - nepremoženjska škoda - pogodbena odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - plazenje tal - strah - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije - premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi zaupanja - stroški kredita - povračilo stroškov najema kredita - predvidljivost škode - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - datum vložitve tožbe
ZNPosr ne omejuje vrste škod, za katere mora biti sklenjeno zavarovanje, nasprotno, določa obveznost zavarovanja odgovornosti za vsakršno škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. 17. točka prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice za nepremoženjsko škodo, nasprotuje namenu zakonsko predpisanega obveznega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju RS (6. člen ZNPosr), zato je ni mogoče upoštevati.
Trditve druge toženke, da pri pogodbeni odškodninski odgovornosti nepremoženjska škoda ni pričakovana škoda, niso utemeljene. Mnenja, ali je ob kršitvi pogodbe treba dopustiti zahtevke za povrnitev nepremoženjske škode, so v teoriji sicer deljena. Pritožbeno sodišče meni, da je treba takšne zahtevke dopustiti, saj je v sodobnem življenju sklepanje pogodb, katerih bistveni element je nepremoženjska škoda ali dobrina, čedalje pogostejše. V obravnavanem primeru je tožnica pogodbo o nepremičninskem posredovanju sklenila z namenom nakupa nepremičnine. Ker jo je kupila z namenom, da bo v njej živela in bo predstavljala njen dom, je bil bistveni element te pogodbe tudi nepremoženjska dobrina. Ob kršitvi pogodbe je prva tožena stranka lahko predvidela tudi nastop nepremoženjske škode (strahu) kot možno posledico kršitve pogodbe (prvi odstavek 243. člena OZ).
Ne gre pa tožnici odškodnina za sekundarni strah, za katerega je sodišče prve stopnje tožnici prav tako priznalo odškodnino. Če se je tožnica odločila še naprej bivati v takšni hiši, ki je poškodovana zaradi plazu, je s tem privolila tudi v posledice takšnega bivanja. Gotovo pa morebiten strah ob tem ne more biti strah za življenje, saj sicer tožnica v takšni hiši ne bi živela. Posledice takšne odločitve tožnice pa ni dolžan trpeti prvi toženec, saj je njegova odgovornost omejena na objektivno predvidljiv obseg škode.
gospodarski spor majhne vrednosti - neposlovna odškodninska odgovornost - obvezno zavarovanje v prometu - popravilo vozila - načelo popolne odškodnine - krajevno običajne cene
Toženka kot zavarovalnica je oškodovancu dolžna povrniti škodo v obliki stroškov popravil vozila, ki jo je povzročil njen zavarovanec. Za presojo upravičenosti zahtevka je potrebno upoštevati skupno ceno popravil na vozilu in ne posamezne urne postavke. Omejitev oškodovanca v tej zvezi je, da pri izbiri servisa ne sme ravnati očitno nerazumno na način, da bi izbral bistveno dražji servis od primerljivih ponudnikov. Vendar je treba upoštevati, da so oškodovanci po večini laične osebe, od katerih se ne more pričakovati, da bodo šle v celostno analizo trga ponudnikov servisnih storitev, da bi ugotovili povprečno ceno, v strahu, da potem morda zneska ne bodo dobili povrnjenega od zavarovalnice. Zato se mora presoja upravičenost zahtevka omejiti na očitno pretiranost stroškov v zvezi s popravilom kot celoto.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072335
ZPP člen 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZVZD-1 člen 39, 39/1. OZ člen 395, 395/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - pravočasne navedbe - kršitev pravice do izjave - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - delo v tujini - skupno delovišče - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Okoliščina, da za škodo, ki jo je utrpel delavec, odgovarja "dejanski" delodajalec, sama po sebi ne izključuje odgovornosti "formalnega" delodajalca.
Dejstvo, da toženka ni odrejala in organizirala dela na delovišču, kjer je tožnik opravljal delo, niti ga ni nadzirala, ne izključuje njenega protipravnega ravnanja in posledično odgovornosti za nastalo škodo. Če toženka, ki ji je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljala, je kršila tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje je nedvomno protipravno oziroma nedopustno. Če je tožniku nastala škoda zato, ker na gradbišču ni bilo poskrbljeno za varno delo, je škoda nedvomno v vzročni zvezi z delodajalčevo kršitvijo zakonske obveznosti in obenem pogodbene obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer. To, da toženka svoje zakonske in pogodbene obveznosti ni izvrševala, ker je bila organizacija dela, nadzor nad delom in pogoji za varno opravljanje dela v domeni tuje družbe, za odločitev ni pravno pomembno. Niti ni pravno pomembno, da toženka ni sklenila pisnega sporazuma o skupnih varnostnih ukrepih za delovišče v tujini in da ni določila delavca za zagotavljanje varnosti lastnih delavcev.
Sporazum o skupnih varnostnih ukrepih, s katerim delavec morebiti niti ni seznanjen, delodajalca ne more razbremeniti zakonske obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer, lahko pa predstavlja podlago za morebitne regresne zahtevke med sklenitelji sporazuma v primeru nastanka škodnih primerov.
OZ člen 179. ZPP člen 125a, 291, 291/2, 321, 321/2, 321/4.
povrnitev nepremoženjske škode - preklic izjave in opravičilo - objava na družbenem omrežju - Facebook - duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - ugovor pasivne legitimacije - odgovornost delodajalca - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - izdaja in razglasitev sodbe - izvršljivost izreka sodbe
Ker se je zadnja glavna obravnava zvočno snemala, je moralo sodišče izdelati prepis zvočnega posnetka ter ga vročiti strankam, ki so imele nato rok 5 dni za ugovor glede skladnosti prepisa zvočnega posnetka z izvirnikom (primerjaj 125.a člen ZPP). Pogoji za izdajo sodbe so nastopili šele po izteku tega roka, saj je šele tedaj odpadel dvom, ali sodišče lahko opre svojo odločbo na zadevni prepis zvočnega posnetka.
Objava na družabnem omrežju, kot je Facebook, je po eni strani dostopna ožjemu krogu ljudi, kot pa objava v dnevnem tisku ali na televiziji, vendar bistveno širšemu kot v primeru, če je žalitev izrečena ustno v manjšem krogu ljudi, ali na primer s pismom, ki ga prebere le naslovnik. Upoštevati je treba tudi, da objave na družabnem omrežju dosežejo prav tiste ljudi, ki naslovnika objave poznajo in zato lahko prizadanejo čast in dobro ime enako ali še bolj (usmerjeno) kot pa na primer objava v časopisu ali reviji.
Namen pravične denarne odškodnine je pravično zadoščenje (satisfakcija) za oškodovanca in ne kaznovanje storilca (povzročitelja škode). Drugače povedano: ni važno ravnanje povzročitelja škode, temveč škoda (duševno trpljenje), ki jo je utrpel oškodovanec. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe tožnice o toženčevi vztrajnosti, odsotnosti obžalovanja itd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071510
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 393, 393/3, 406. ZD člen 132.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna satisfakcija - objektivna pogojenost višine odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pobotni ugovor - prehod zapuščine na dediča - solidarnost se ne domneva - solidarnost na strani upnikov - delitev obveznosti in terjatev
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost; pravdno sodišče teh dejstev ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Po 406. členu OZ se solidarnost upnikov ne domneva; če je več upnikov, jim dolžnik odgovarja solidarno le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Nič od tega v obravnavanem primeru ni podano. To pa ne pomeni, da tožniki niso aktivno legitimirani. Aktivno legitimacijo so utemeljevali z dejstvom, da so dediči po pokojnem oškodovancu, česar toženec ni prerekal. Dediči v trenutku smrti vstopijo v položaj pokojnega (132. člen ZD), in sicer pod pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V spisu je sklep o dedovanju po pokojnem oškodovancu, ki potrjuje, da so tožniki zakoniti dediči po oškodovancu in dedujejo vsak do ¼ zapuščine. Torej so upravičeni vsak do 1/4 dosojene odškodnine. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da toženec tožnikom ni dolžan odškodnine plačati solidarno. Gre za deljivo obveznost toženca, ki jo mora izpolniti štirim upnikom. Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev med njimi deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 339. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070885
OZ člen 243, 346, 435. SPZ člen 215, 215/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182a.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pogodbena ustanovitev služnosti - dostop do javne ceste - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - zastaranje zahtevka - sukcesivna škoda - stopničasta tožba - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke
V konkretnem primeru ne gre za sukcesivno nastajajočo škodo, saj sta bila nadaljnja škoda tožnikov in njen obseg nepredvidena in nedoločljiva, zato je (bilo) treba vsakega od uveljavljanih stroškov presojati v skladu s splošnim zastaralnim rokom petih let iz 346. člena OZ.
V konkretnem primeru v zvezi z ugotavljanjem temelja o znatnih stroških ni mogoče govoriti, saj ni bilo vloženega bistveno več napora v dokazovanje temelja, npr. z zaslišanjem številnih prič, postavitvijo izvedencev in/ali izvedbo ogleda. Zato je potrebno uporabiti temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo končnega uspeha.
OZ člen 179, 964, 965. ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 165, 165/2, 212, 351, 353, 339, 339/2-14. ZPrCP člen 109, 109/1, 110, 110/2-4, 111, 111/12. ZCes-1 člen 2, 2/1-38.
prometna nesreča - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek zavarovalnega primera - parkirni prostor - parkirišče - splošni pogoji - splošni zavarovalni pogoji - preizkus alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti - cestni promet - izmikanje preiskavi - splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - obvestilo policiji o prometni nezgodi - ugotavljanje alkoholiziranosti - izmaknitev preiskavi vinjenosti - obvestitev policije o prometni nesreči - znižanje odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - odškodnina - nekategorizirana cesta - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus)
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da v skladu z določbami splošnih pogojev ter v času prometne nesreče veljavnih določb Zakona o pravilih cestnega prometa in Zakona o cestah škodni dogodek, ki se je zgodil na javno dostopnem parkirišču, na katerem lahko parkira kadarkoli kdorkoli, predstavlja prometno nesrečo.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno napolnilo tudi vsebino pravnega standarda izmikanja preiskavi in jo ustrezno prilagodilo okoliščinam konkretnega primera. Tožnik, ki ni poklical policije, ni z namernim ravnanjem preprečil možnosti, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost in zgolj s to opustitvijo glede na okoliščine konkretnega primera domneva njegove alkoholiziranosti še ni bila vzpostavljena.
Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je treba pritrditi toženkini pritožbi, da je prisojena odškodnina v višini 5.500 EUR, kar predstavlja 3,87 povprečnih neto plač ob izdaji izpodbijane sodbe, upoštevaje primere, s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih, nekoliko previsoka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00070429
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 45, 46, 72, 72/2.. ZPVAS člen 8, 8/4, 10.. ZPP člen 5, 236a, 236a/2.
odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina članom agrarne skupnosti - kriteriji za določitev višine odškodnine - izgubljena korist - načelo kontradiktornosti - predložitev pisne izjave priče - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov
Temeljno pravilo za določanje vrednosti (vseh vrst) podržavljenega premoženja vsebuje prvi odstavek 44. člena ZDen v zvezi s četrtim odstavkom 8. člena ZPVAS, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. To pravilo je dopolnjeno v določbi tretjega odstavka 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - operativni poseg - bodoče telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - konkurenca vzrokov - hud kratkotrajen strah - primerna višina odškodnine - dokaz s sodnim izvedencem - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Upoštevajoč dejstvi, da so bolečine blažje, vendar dlje časa trajajoče, in da je tožnica pretrpela precej nevšečnosti med zdravljenjem, velik del pa se še pričakuje po operativnem posegu, je odločitev sodišča pravilna.
Gre za mlado mati, samohranilko treh mlajših otrok, za katero se ni zmanjšala zgolj možnost fizične aktivnosti, ampak tudi njena delazmožnost, ki dolgoročno vpliva na finančno stanje družine. Po t.i. teoriji jajčne lupine osebne lastnosti (somatske in duševne) in stanja oškodovanca niso pravno relevanten sovzrok, ki bi vodil v razbremenitev toženke, ne glede na to, da je bil posledično obseg nastale nepremoženjske škode večji od običajnega.
Kadar je primarni strah kratkotrajen, je lahko veljavna podlaga za prisojo denarne odškodnine samo v primeru, ko je zaradi tega dalj časa porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Slednje se je v konkretni zadevi tudi zgodilo.
odškodninska odgovornost države - procesna predpostavka - dopustnost tožbe
V sodni praksi uveljavljeno enotno stališče o subsidiarnosti sodnega varstva na podlagi 26. člena URS, ki od oškodovanca terja izkoriščenje vseh razpoložljivih pravnih sredstev, če mu je škoda nastala zaradi napačnih ravnanj oblastnih organov države, nima narave procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe proti državi.
Pravni interes za odškodninsko tožbo proti državi oškodovancu nedvoumno daje 26. člen URS.
Sodna praksa, ki je določila subsidiarnost odškodninskega zahtevka na podlagi 26. člena URS je zavzela prav tako enotno stališče, da je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke materialnopravna predpostavka odškodninskega zahtevka proti državi, ker da oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi domnevno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pretrga vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem organa in nastalo škodo.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 8, 8/1, 8/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - obstoj ovire za vrnitev premoženja v naravi - ugotavljanje vrednosti podržavljenega podjetja - neto aktiva podržavljenega podjetja - pomanjkljivosti sklepa - podzakonski predpis - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Temeljno, z zakonom določeno pravilo je, da se vrednost zaplenjenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Oblike in obseg vrnitve denacionaliziranega premoženja so določeni v tretjem poglavju ZDen; merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih podjetij oziroma premoženja so določena v podzakonskem predpisu. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja predvidevajo ugotavljanje vrednosti podjetij po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti. Sodna praksa je enotna, da je v primerih, ko gre za vračanje podjetja, treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2019) člen 17.
bivalne razmere v priporu - pravica do osebnega dostojanstva - kršitev osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina
Negativne posledice ki presegajo omejitve pripora, ki so neizogibno povezane z odvzemom svobode, utemeljujejo enotno odmero odškodnine in ne odmere za dan prekomernega trpljenja, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo celotno vtoževano obdobje, ne pa posameznih dni. Neutemeljena je pri tem navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo drugih možnosti, ki jih je toženka zagotavljala, da bi ublažila vpliv negativnih okoliščin na prestajanje kazni. Glede možnosti bivanja izven sob je tako utemeljeno navedlo, da je tožnik znaten del tega časa lahko preživel le na hodniku, ki je bil namenjen uporabi večjega števila pripornikov, torej se tožnikov prostor za gibanje, ki ga je lahko preživel na skupnem hodniku, ni bistveno povečal, oziroma se njegove bivanjske razmere, če je šel iz sobe na hodnik, niso izboljšale. Okoliščina v zvezi z bivanjem izven sobe zato nima takšne teže, kot ji jo daje toženka, oziroma ni moč šteti, da je toženka s to okoliščino ustrezno nadomestila pomanjkanje prostora.
ponovljen postopek - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - pretrpljene duševne bolečine - stopnja duševnih bolečin - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - načelo individualizacije - pomanjkljive trditve
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana. Sodišče pa mora znotraj odmere enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti pravni standard pravične denarne odškodnine, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik podal zelo splošne trditve o svojem duševnem trpljenju, ki jih tudi ob zaslišanju ni ustrezno konkretiziral in individualiziral (v smislu opisa, kako se je duševno trpljenje pri njem izražalo).
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00071619
OZ člen 153, 153/2. ZPrCP člen 45, 45/1, 104, 104/1.
škodni dogodek - prometna nesreča - nepremoženjska škoda - sporen temelj in višina odškodnine - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - objektivna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - predvidljivost - nevarna stvar - ekskulpacija odgovornosti - alkoholizirani zavarovanec - vožnja pod vplivom alkohola - načelo defenzivne vožnje - prilagoditev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - nenadno prečkanje ceste - pravična denarna odškodnina - izguba delovne zmožnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - izguba osebnega dohodka
Pri oprostilnih razlogih gre za izjeme, zato se nepričakovanost tožnikovega dejanja presoja po najstrožjem merilu skrajne skrbnosti, to je, ali je bilo tožnikovo ravnanje nepričakovano za posebej skrbnega voznika. V sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna in nepremišljena ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev.
Zavarovanec je kršil ZprCP že s tem, ko je upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola. Splošno znano je, da voznikova alkoholiziranost negativno vpliva na njegove zaznavne, spoznavne in reakcijske sposobnosti (podaljšuje reakcijski čas) v prometu, ter na zmožnost predvidevanja poteka dogodkov in ocenjevanje tveganja oziroma zmanjšuje sposobnost voznikove presoje nastale nevarne situacije in hitre reakcije.
Zavarovanec ni vozil s prilagojeno hitrostjo in na dano prometno situacijo ni bil pozoren. Takratne prometne okoliščine so od zavarovanca terjale, da bi moral voziti še posebej pozorno in previdno, ne pa zgolj v mejah dovoljene hitrosti.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo - premoženje družbe - pretrgana vzročna zveza
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lastništvo odtujenih predmetov (ki so opredeljeni v izreku kazenske obsodilne sodbe) ni zakonski znak kaznivega dejanja tatvine oziroma velike tatvine in je pomembno le, da gre za tujo stvar, ki je vsaka stvar, katere lastnik ni storilec.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00070984
URS člen 8, 26. ZPŠOIRSP člen 10. OZ člen 360.
odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - uporaba ZPŠOIRSP - upravičenec do odškodnine - izbrisani - pravica očeta - pravica do družinskega življenja - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - triletni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok
Tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in njegov pravni status zaradi izbrisa ni bil spremenjen. Tožbeni zahtevek gradi na škodi, ki mu je kot staršu nastala zaradi kršitve pravice do družinskega življenja in posega v očetovsko vlogo do vzgoje in varstva. Po Ustavi je to varstvo posamezniku ob izpolnjenih predpostavkah pravice do povrnitve škode zagotovljeno z odškodnino na podlagi 26. člena Ustave. Sodna praksa je v več odločbah že zavzela stališče, da ZPŠOIRSP ni mogoče uporabiti za osebe, ki niso upravičenci po tem zakonu, pa čeprav so bili izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Za tožnika, ki iz registra ni bil izbrisan, kar je odločilni razlikovalni znak od položaja, ki ga ureja zakon, to še toliko bolj velja.
Glede na navedeno za odločitev o pravočasnosti tožbe ne more biti odločilno, ali je vložena v zakonskem roku, ki ga za upravičence po ZPŠOIRSP določa 10. člen tega zakona. Tudi ob upoštevanju 360. člena OZ, da zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, je treba v vsakem posamičnem primeru vendarle ugotoviti, kdaj bi posameznik lahko učinkovito uveljavil odškodninsko varstvo zoper državo. V konkretnem primeru je tožnik v tožbi sam zapisal, da je bila nepremagljiva ovira za tožbo odstranjena, ko je bila tožnikovemu sinu z dopolnilno odločbo z 10. 3. 2011 priznana pravica do stalnega prebivanja z učinkom od izbrisa dalje. Ob upoštevanju tega trenutka, ki ga je kot tipično okoliščino pri teku zastaralnega roka v več primerih upoštevala tudi sodna praksa, je njegov tožbeni zahtevek, vložen 20. 11. 2015, zastaral. Po presoji pritožbenega sodišča nadalje ni nepomembno, da je tožnik aktivno opozarjal na problematiko izbrisanih in se angažiral pri tožbi izbrisanih pred ESČP, torej se je zavedal problematike, vključno z neučinkovitimi ukrepi države. Tako je vedel za učinek pilotne sodbe ESČP v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, s katero je bilo Sloveniji naloženo, da zaradi odsotnosti domačega pravnega sredstva, ki bi izbrisanim zagotavljalo ustrezno odškodnino, vzpostavi posebno odškodninsko shemo, tožnikom pa je zaradi kršitve človekovih pravic dolžna plačati pavšalno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Najmanj od izdaje te sodbe dalje (26. 6. 2012) je bila odpravljena negotovost o odškodninski odgovornosti države za škodo, nastalo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, s tem pa je tožnik lahko pričakoval učinkovito sodno varstvo. Tudi ob upoštevanju tega mejnika kot ključnega za prenehanje obstoja nepremagljivih ovir je tožnikov tožbeni zahtevek zastaral.
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00070221
URS člen 26, 26/1, 26/2, 156. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 68a, 68a/3, 68a/4, 75a, 256d. ZUP člen 153. ZPP člen 155, 155/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnost - sodna praksa - praksa SEU - upravni postopek - davčni postopek - upravni spor - protiustavnost zakona - prekoračitev pooblastila - prekinitev upravnega postopka - prepoved retroaktivnosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti (kvalificirana protipravnost).
Dejstvo, da je tožnik v upravnem postopku (pred FURS) večkrat opozoril na protiustavnost predpisa, ki ga je uporabil upravni organ (glede retroaktivnosti), ne vpliva na obstoj kvalificirane protipravnosti.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
stopnice kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - metodološki napotek proste dokazne ocene - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari
Kadar stvar, ki sicer ni nevarna, postane takšna zaradi lastnosti tistega, ki jo uporablja, ni pogojev za objektivno odgovornost imetnika stvari; slednji lahko odgovarja le krivdno, če mu je mogoče očitati kakšno protipravno ali nedopustno ravnanje ali opustitev. Bistveno je, da je tožnik sporne stopnice, na katerih mu je spodrsnilo, brez težav uporabljal že sedem let, dvakrat dnevno, ko je bil v varstvu pri toženki, tako da je stopnice poznal in hojo po njih obvladal. Tožniku uporaba stopnic kljub njegovim posebnim potrebam ni bila odsvetovana ali celo prepovedana. Tožnik ni potreboval fizične podpore pri hoji, ampak samo spremljanje v smislu nadzora ter dejanja ustreznih navodil in usmeritev. Tožnikovi poškodbi bi se bilo mogoče izogniti le, če bi tožnik namesto stopnic uporabil dvigalo. Res je, da mora imeti varnost varovancev prednost pred ostalimi cilji, za katere si prizadeva toženka, kot poudarja pritožba, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da uporaba dvigala namesto stopnic za tožnika, kljub njegovim posebnim potrebam, ni bila zahtevana, niti priporočena.