ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018469
ZFPPIPP člen 342, 243/3, 443. ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 89, 96.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - predlog za začetek stečajnega postopka - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku
Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.
Sodišče je tožencu dalo možnost, da se izjavi oziroma da odgovori na spremembo tožbe, vendar njegovega odgovora utemeljeno ni upoštevalo, saj se v njem ni opredelil do sprememb v tožbi, temveč je odgovarjal na dejstva, ki z zadnjo spremembo tožbe niso bila v ničemer spremenjena in bi jim lahko ugovarjal že prej.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pomembno pravno vprašanje
Vložnica napada takoimenovano drugo odločbo, pri čemer kot argument nezakonitosti izraža svoje nestrinjanje z izdelanim in kasneje dopolnjenim izvedenskim mnenjem. Navedeno pa ne predstavlja podlage za odločitev Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, predstavlja celo razlog iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti sploh ni dopustno vlagati.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - namembnost nepremičnine - dejanska razlastitev - dejansko stanje nepremičnine - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Posledice t.i. dejanske razlastitve v pravnem redu niso izrecno urejene. Zakonsko besedilo „namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta in dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka“ je pri tej razlastitvi treba razlagati tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu (t.i. dejanski razlastitvi).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - delovni spor - revizija dovoljena po zakonu
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. To velja tudi v primeru, če gre za odločitev o regresu za letni dopust in je prišlo do posebne odločitve sodišča o regresu le iz razloga, ker je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo pritožbi tožnice in le v tem delu razveljavilo prvotno odločitev sodišča prve stopnje v sporu o prenehanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela
Revizija utemeljeno navaja, da bi ob siceršnji ugotovitvi neupravičene odsotnosti sodišče moralo zakonitost odpovedi presojati tudi z vidika razloga za izredno odpoved iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to je hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene z naklepom ali hudo malomarnostjo, saj je tožena stranka tudi v tem smislu utemeljevala tožnikovo kršitev.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prerazporeditev delavca - plačni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za prerazporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - pisni opomin - disciplinski postopek - disciplinska sankcija
Ker iz pisnega opomina, kakršnega je tožena stranka v disciplinskem postopku podala tožnici, jasno izhaja, da bo v primeru ponovne kršitve zoper njo sprožen postopek odpovedi iz krivdnega razloga, je presoja sodišča druge stopnje (pred tem pa tudi sodišča prve stopnje), da pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 ni izpolnjen, zmotna.
Sodišče druge stopnje je neveljavnost pisnega opozorila utemeljilo tudi z dejstvom, da v njem ni navedeno, v katerem obdobju delavka ne sme ponovno kršiti obveznosti. Stališče ni pravilno, saj je rok določen v zakonu, zato določitev v opozorilu ni pogoj za njegovo veljavnost.
ZIS člen 91, 91/2. Slovenski računovodski standardi 15.11.
plačilo razlike v plači - igre na srečo - napitnina napitnina kot del plače - bruto plača - strošek plače
Iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - ni predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - svetovalka za begunce
Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. V obravnavani zadevi je revident vložil revizijo po pooblaščenki, pri tem pa je pooblaščenka kot vlagateljica in podpisnica revizije le navedla, da ima opravljen pravniški državni izpit, vendar tega dokaza ni predložila.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 1, 3. ZPP člen 343, 343/4.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - začasna odredba - pravni interes za pritožbo - sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi tožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
V takem primeru tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru njegovega uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o začasni odredbi, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00009906
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
ZOPRZUJF je vprašanje višine in izplačila razlike pokojnine za zavarovance, ki predhodnih odločb o znižanju pokojnine niso izpodbijali, uredil v celoti tako, da plačila zakonskih zamudnih obresti ni predvidel.
V obravnavani zadevi je bila s seznamoma ugotovljena višina davčnega dolga, drug davčni dolžnik, kot je bil naveden v posameznih izvršilnih naslovih, davčni dolg pa mu je bil z zamudnimi obrestmi naložen v plačilo. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je s tem (prvič) odločilo o revidentovi obveznosti, davčnem dolgu, ki je po posameznih izvršilnih naslovih sicer dolg A. s. p. S tem za revidenta seznam ne pomeni le zbir njegovih, že izdanih izvršilnih naslovov, ampak predstavlja upravni akt in upravno odločbo, s katerim mu je v plačilo naložen davčni dolg.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogi - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje
Revident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenost revizije.