dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - sodni postopek - upravni postopek - učinki pravnomočne upravne odločbe
V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 32, 32/1, 41, 41/2. OZ člen 393, 393/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - vrednost spornega predmeta - deljiva obveznost
Ker tožnica zahteva plačilo vtoževanega zneska (20.600,00 EUR) od dveh tožencev – in to ne nerazdelno – je pravilno naziranje, da se solidarnost ne domneva in da se s tožbo zahtevana izpolnitev njune denarne obveznosti deli med njima na enaka dela (drugi odstavek 393. člena OZ). Tako se izkaže, da na vsakega od obeh tožencev odpadajoči znesek 10.300,00 EUR, posamično upošteven za določitev stvarne pristojnosti glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, ne presega mejnega zneska 20.000,00 EUR iz prvega odstavka 32. člena istega zakona in da je zato podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008032
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 95, 95/1, 96/3, 254, 254/1, 254/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – opis kaznivega dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Po izvršitvi kaznivega dejanja je bila premoženjska korist z računa gospodarske družbe, ki je zaradi obsojenčevega kaznivega dejanja prejela premoženjsko korist, formalno prenesena na račun obsojenčevega mladoletnega sina. Sodišče je pravilno presodilo, da je bil dejanski prejemnik premoženjske koristi obsojenec, zato mu jo je na podlagi tretjega odstavka 96. člena KZ utemeljeno odvzelo.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00009906
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
ZOPRZUJF je vprašanje višine in izplačila razlike pokojnine za zavarovance, ki predhodnih odločb o znižanju pokojnine niso izpodbijali, uredil v celoti tako, da plačila zakonskih zamudnih obresti ni predvidel.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 1, 3. ZPP člen 343, 343/4.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - začasna odredba - pravni interes za pritožbo - sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi tožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
V takem primeru tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru njegovega uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o začasni odredbi, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - ni predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - svetovalka za begunce
Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. V obravnavani zadevi je revident vložil revizijo po pooblaščenki, pri tem pa je pooblaščenka kot vlagateljica in podpisnica revizije le navedla, da ima opravljen pravniški državni izpit, vendar tega dokaza ni predložila.
ZIS člen 91, 91/2. Slovenski računovodski standardi 15.11.
plačilo razlike v plači - igre na srečo - napitnina napitnina kot del plače - bruto plača - strošek plače
Iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - pisni opomin - disciplinski postopek - disciplinska sankcija
Ker iz pisnega opomina, kakršnega je tožena stranka v disciplinskem postopku podala tožnici, jasno izhaja, da bo v primeru ponovne kršitve zoper njo sprožen postopek odpovedi iz krivdnega razloga, je presoja sodišča druge stopnje (pred tem pa tudi sodišča prve stopnje), da pogoj iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 ni izpolnjen, zmotna.
Sodišče druge stopnje je neveljavnost pisnega opozorila utemeljilo tudi z dejstvom, da v njem ni navedeno, v katerem obdobju delavka ne sme ponovno kršiti obveznosti. Stališče ni pravilno, saj je rok določen v zakonu, zato določitev v opozorilu ni pogoj za njegovo veljavnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela
Revizija utemeljeno navaja, da bi ob siceršnji ugotovitvi neupravičene odsotnosti sodišče moralo zakonitost odpovedi presojati tudi z vidika razloga za izredno odpoved iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to je hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjene z naklepom ali hudo malomarnostjo, saj je tožena stranka tudi v tem smislu utemeljevala tožnikovo kršitev.
dopuščena revizija - vojak - premestitev - dejansko opravljanje drugega dela - napredovanje - prerazporeditev delavca - plačni razred
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru prerazporeditve oziroma premestitve na drugo delovno mesto oziroma formacijsko dolžnost v različni plačni skupini javni uslužbenec upravičen do ohranitve plačnih razredov napredovanja v primeru, če ves čas opravlja enako delo in enake delovne naloge ter gre posledično za prerazporeditev na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v smislu določbe prvega odstavka 20. člena ZSPJS.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - delovni spor - revizija dovoljena po zakonu
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. To velja tudi v primeru, če gre za odločitev o regresu za letni dopust in je prišlo do posebne odločitve sodišča o regresu le iz razloga, ker je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo pritožbi tožnice in le v tem delu razveljavilo prvotno odločitev sodišča prve stopnje v sporu o prenehanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo plače zaradi praznika
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na okoliščine tega primera delavec upravičen do plačila nadomestila za praznik po drugem in devetem odstavku 137. člena ZDR-1, v zvezi s 1. členom ZPDPD, takrat, ko bi v primeru, da praznika ne bi bilo, očitno delal v vnaprej določenem turnusu?
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogi
Revident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 26/2016 in I Up 154/2016 ter navaja, da je v nasprotju s sodbo I Up 26/2016 upravno odločanje o odvzemu svobode odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku.