ZSKZDČEU-1 člen 10, 10/5, 11, 13. ZKP člen 378, 378/1, 402, 402/3.
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Ob odločanju o predaji zahtevane osebe na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo pa se tudi ne ugotavlja, ali je dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je tujec, katerega predaja se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje. Ker pa gre za predajo zaradi kazenskega pregona, tudi ni pomembno dejstvo, da zahtevana oseba naj ne bi vedela, da zoper njo v Republiki Madžarski teče kazenski postopek, saj morajo biti pogoji za izvršitev naloga iz 13. člena ZSKZDČEU-1 izpolnjeni le takrat, ko gre za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti zahtevane osebe.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - trdtiveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - nepremoženjska škoda - pravno priznana škoda - strah - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna žaljivost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 179. člena OZ pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah le, kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da s strani tožnice zatrjevane duševne bolečine in zatrjevani strah ne dosegajo predpisanega standarda pravno priznane škode. Strah je motnja človekovega čustvenega dojemanja. Pojavi se, ko je ogroženo življenje. Strah je zato pravno priznana oblika nepremoženjske škode, toda le, če je intenziven in traja dalj časa. Kot izhaja iz trditvene podlage tožbe, tožnica takšnega strahu ni utrpela. Strah, ki naj bi ga tožnica občutila v hiši, ki je bila zaradi odklopa elektrike v temi, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dosega takšne intenzivnosti, da bi bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno njeno duševno ravnovesje. Strah zaradi propadanja hiše pa ni pravno priznana škoda.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 39, 40.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - neobrazložena odločba
Sodišče prve stopnje je izvedencu priznalo skupaj 608,56 EUR nagrad in stroškov, pri čemer je v razlogih navedlo zgolj to, katero nagrado je priznalo, v kakšni višini in na podlagi katerega določila Pravilnika, ni pa odmere obrazložilo z upoštevanjem kriterijev, ki jih določa Pravilnik v 37., 39. ter 40. členu. Vsebinskih razlogov za svojo odločitev torej ni navedlo, kar posledično onemogoča njen pritožbeni preizkus.
ZD člen 133, 136, 138, 138/2, 183, 221, 221/1. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 83.
kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - odpoved dediščini - pravnomočen sklep o dedovanju - sprejem dediščine - dedna izjava - zmota
Določbe o nepreklicnosti in nepogojnosti dednih izjav ter o prepovedi delnosti dednih izjav so kogentne. Zapustnikova hči je pred sodiščem izjavila, da ne želi biti dedič. Prav tako pa gre s strani dediča R. S. za univerzalno sukcesijo. Njegov (dedičev) položaj je univerzalen, vezan na celotno dediščino, in ne le na posamezni del. Iz tega izhaja, da se je nanj preneslo vse, kar je bilo v pravnih razmerjih zapustnikovo, in ne le tisto, kar bi dediču ustrezalo. Tudi dedič, ki je sprejel zapuščino, te izjave glede kasneje najdenega premoženja ne more spremeniti oziroma se dedovanju ne more odpovedati. Ker delna odpoved dediščini ni mogoča, dedič ne more nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Se pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sklicuje na enotno sodno prakso. Gre namreč le za pretežno sodno prakso in obenem prakso, ki je v zadnjem času v ospredju, saj dosledno sledi temeljnim postulatom dednega prava, ki narekujejo, da sodišča v takšnih situacijah kot je obravnavana ne pridobivajo novih dednih izjav in ne upoštevajo spremenjenih dednih izjav.
rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vročitev s fikcijo - praznik
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je bil plačilni nalog z dne 10. 4. 2018 dolžniku s fikcijo vročen dne 27. 4. 2018. Dejstvo, da je bil 15. dan roka za dvig pisanja praznik, namreč na nastop fikcije ne vpliva
Rok za vložitev predloga za odobritev taksnih ugodnosti se je tako iztekel dne 7. 5. 2018.
Toženka kot avalist ima ugovore, ki izhajajo iz njenega osebnega razmerja z remitentom, kot to določa 16. člen ZM.
V sodni praksi ni sporno, da avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika. Toženka ni stranka pogodbenega razmerja, na menici in menični izjavi se je podpisala kot avalist, zato ugovorov iz temeljnega razmerja nima.
ZDR-1 člen 148, 149, 202.. KPJS člen 45.. ZObr člen 97b, 97č.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.. OZ člen 347, 347/1.. ZDR člen 147, 148, 206.
nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje
S tem, ko je tožena stranka tožniku naknadno omogočila izrabo ur iz preteklih referenčnih obdobij, je toženka izpolnila svojo obveznost, da tožniku za omenjene presežne ure poleg 30 % dodatka za delo preko polnega delovnega časa plača še 100 % osnove.
Tožnik, ki je podal odškodninski zahtevek, je bil dolžan navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako bi moral za odškodninsko tožbo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavke za nastanek odškodninske terjatve, in sicer: nedopustno ravnanje, vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo, odgovornost toženke in nastanek škode. Ker navedenega tožnik v svojih vlogah ni podal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik vloge ni popravil in dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Pritožba se neutemeljeno ne strinja, da je sodišče prve stopnje tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do dela na drugem delu z omejitvami v krajšem delovnem času 4 ure dnevno od 31. 1. 2017. Izvedenec je sicer res menil, da je bila tožnica po zaključku bolniškega staleža zmožna za delo s krajšim delovnim časom. Vendar je, ko je bil zaslišan, izrecno pojasnil, da je bilo 2. 10. 2017, ko je mnenje podala invalidska komisija druge stopnje že tako stanje. Invalidska komisija druge stopnje je tožničino zdravstveno stanje ocenjevala na dan 31. 1. 2017, to je na dan, ko je mnenje podala invalidska komisija prve stopnje in ko je tudi invalidska komisija druge stopnje določila datum nastanka invalidnosti 31. 1. 2017.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028032
KZ-1 člen 53, 53/2-3, 300, 300/1, 300/2. ZKP člen 301, 302, 302/1, 344, 344/1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 383, 383/1-2, 385, 394, 394/1. URS člen 29. ZIKS-1 člen 235. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov člen 15.
napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pravna kvalifikacija - dve kaznivi dejanji - eno kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - modifikacija obtožnega akta - isti historični dogodek - kraj storitve kaznivega dejanja - protispisnost - grožnje - motenje reda na glavni obravnavi - izvedenec - zaporna kazen
Pač pa je pritožbeno sodišče, kot je že uvodoma navedeno, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je sledilo spremenjeni obtožbi in dejanju obdolženca pravno opredelilo kot dve kaznivi dejanji, prekršilo kazenski zakon v smislu 4. točke 372. člena KZ-1. Dejanji sta namreč tudi v spremenjeni obtožbi opisani tako, da se kažeta kot celota in eno samo kaznivo dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po drugem in tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1. Gre torej za en sam strnjen historični dogodek, ki se je sicer odvil na dveh različnih krajih in zoper dve osebi, vendar je opisan tako, da gre za kontinuirano protipravno ravnanje obdolženca, ki ima vse zakonske znake enega samega kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti po drugem in tretjem v zvezi s prvim odstavkom 300. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027819
KZ člen 42, 244, 244/1, 244/2. KZ-1 člen 50, 53, 53/2-3, 240, 240/1, 240/2. URS člen 154, 154/1. ZKP člen 18, 18/1, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/4.
zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - javna seja - protipravnost - izraba položaja - indici
Protipravnost posameznikovega ravnanja v gospodarski družbi ni predmet ocene katerega od revizorjev ali vsakokratnega nadzornega sveta v tej družbi, temveč določenosti v katerem od objavljenih predpisov (prvi odstavek 154. člena Ustave R Slovenije). Da so zloraba položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 244. člena KZ, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1 ter zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 po zakonsko določenih (abstraktnih) opisih protipravna ne more biti nobenega dvoma, kot takšna pa so tudi po konkretnih opisih v izreku sodbe. Ti zajemajo gospodarsko dejavnost, ciljnega pridobitelja koristi, pritožnikova izvršitvena ravnanja ter prepovedane posledice, kar vse ustreza zakonskim znakom navedenih dejanj in za kar vse so ta dejanja, kot rečeno, protipravna. Izraba položaja in prestop meja pravic kot znaka kaznivega dejanja po prvem odstavku 244. člena KZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00033679
URS člen 38, 60. ZKUASP člen 9, 18, 18/3, 19, 20, 27, 27/6, 30, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 70. ZASP člen 22, 50, 50/3, 79, 79/4, 105, 105/2, 107, 107/1, 107/2, 121. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 10.
avtorsko pravo - varstvo avtorske pravice - materialne avtorske pravice - soavtorji avdiovizualnega dela - obvezno kolektivno upravljanje - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - privatno in drugo lastno reproduciranje - prenos materialnih avtorskih pravic - pogodba o filmski produkciji - ničnost - pravica skesanja - varstvo osebnih podatkov
Če bi pogodbe vsebovale določilo o prenosu moralnih avtorskih pravic, bi bilo nično le to določilo, ne pa tudi celotna pogodba (prim. 79. člen ZASP). Obseg prenosa materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorjev je v primeru sklenitve pogodbe o filmski produkciji določen že z zakonom (prim. drugi odstavek 107. člena ZASP). Če pogodbene stranke tega vprašanja v pogodbi (natančno) ne uredijo, velja zakonska domneva, sklenjena pogodba pa zaradi tega ne more biti neveljavna. Glede na navedeno se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 75. člena ZASP, ki določa, da se v primeru, ko ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je bistven za dosego namena pogodbe.
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi lahko bil člen pogodb ničen, ker avtor na novega imetnika prenaša neznane oblike uporabe svojega dela. Po četrtem odstavku 79. člena ZASP, na katerega se sklicuje pritožba, je nično določilo avtorske pogodbe, s katerim avtor prenaša na drugo osebo materialne avtorske pravice za neznane oblike uporabe svojega dela. Tožena stranka, ki se je seznanila z vsebino pogodb, zakonske domneve o obsegu prenosa avtorskih materialnih pravic na filmskega producenta ne more izpodbiti le s pavšalno navedbo, da iz 9. člena teh pogodb ne izhaja popoln prenos materialnih avtorskih pravic oziroma da obseg prenosa ni jasen. Konkretnejših očitkov v zvezi z vsebino samih pogodb pa ni podala. Zato tudi neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba ugotavljati namen pogodbe.
Imetniku pravice je sodno varstvo pravice do vpogleda zagotovljeno šele, ko kolektivna organizacija zahtevo imetnika za vpogled zavrne (prim. tretji odstavek 37. člena ZKUASP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka (pred vložitvijo tožbe) zahtevala vpogled v repertoar in vpogled v dokumente in gradiva prijav avdiovizualna, tožena stranka pa je zavrnila vpogled v prijave (prijavnice). Tožena stranka te ugotovitve v pritožbi ne izpodbija. Kljub temu pa vztraja, da tožeča stranka procesne predpostavke za sodno varstvo ni dokazala, ker se zahteva tožeče stranke, vložena pred vložitvijo tožbe, ni nanašala na podatke, ki so sedaj predmet tega postopka. Pri tem pa pritožnica ne pojasni, katerih podatkov, ki so sedaj predmet tega spora, (predpravdna) zahteva tožeče stranke in zavrnitev s strani tožene stranke ni vsebovala. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče dodaja, da je samo po sebi logično, da prijava avdiovizualnega dela vsebuje podatke o tem, kdo je imetnik pravic na prijavljenem delu. Podatki, v katere je želela tožeča stranka vpogledati pred vložitvijo tožbe in podatki, ki jih želi vpogledati v tem postopku, so torej v bistvenem enaki. Ker je tožena stranka vpogled v prijavnice pred pravdo zavrnila, je procesna predpostavka za sodno varstvo podana.
ZKUASP v 37. členu ne loči med pravico do vpogleda, ki pripada članom kolektivne organizacije in pravico do vpogleda, ki pripada imetnikom pravic, katerih pravice kolektivna organizacija (obvezno) kolektivno upravlja (in ki niso nujno njeni člani). Pač pa to pravico ureja enotno za (vse) imetnike pravic, katerih pravice kolektivno upravlja. Zato po oceni pritožbenega sodišča določbe 37. člena tega zakona ni mogoče razlagati tako, da imata član in imetnik pravic, ki to ni, različno stopnjo dostopa do podatkov in dokumentov kolektivne organizacije. Takšna razlaga je skladna tudi z 20. členom ZKUASP, ki določa, da kolektivna organizacija avtorsko pravico imetnika pravic, ki ni njen član, upravlja enako kakor avtorsko pravico svojega člana.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so obtoženca A. A. in B. B. ter obsojeni G. G. oškodovanca vsi trije skupaj pretepali. Kadar več storilcev sočasno in na enak način (brce in udarci v glavo) telesno napada oškodovanca, ko se njihovo delovanje vzajemno dopolnjuje, je upravičeno šteti, da gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja. Nastala posledica njihovega skupnega naklepnega delovanja je bila posebno huda telesna poškodba, zato ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec katerega od storilcev. Četudi bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, da sta obtoženca s svojimi udarci povzročila manj hude telesne poškodbe, bi bilo vseeno podano sostorilstvo zaradi njunega bistvenega prispevka k nastali posledici, posebno hudi telesni poškodbi. Obravnavano kaznivo dejanje namreč ni t.i. lastnoročni delikt, ki bi ga lahko storila le ena oseba, temveč ga je možno izvršiti tudi v sostorilstvu. Zato tudi ni pravilno stališče, da bi moral konkretni opis kaznivega dejanja vsebovati opredelitev vloge vsakega od storilcev na takšen način, da bi bil opisan konkreten prispevek vsakega izmed njih k nastanku prepovedane posledice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028078
ZGD-1 člen 505. ZOdv člen 9, 11, 11/2. OZ člen 6, 6/2, 82, 82/1, 126, 168, 768, 768/1, 768/2, 1050, 1050/1.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - mandatna pogodba - odvetniško zastopanje - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neskrbno ravnanje odvetnika - pojasnilna dolžnost odvetnika - opustitev opozorila - očitno neutemeljena tožba - pravdni stroški po uspehu - predpostavka za vložitev tožbe - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - izvensodna poravnava z zavarovalnico - res transacta - razlaga pogodbe - učinek inter partes - pogodba v korist tretjega
Toženec (odvetnik) je odškodninsko odgovoren zato, ker njegovo ravnanje ni ustrezalo standardu profesionalne skrbnosti. Po lastnih navedbah se je zavedal očitne neutemeljenosti vložene tožbe, prav tako tudi vseh (stroškovnih) posledic vložitve takšne tožbe. V takšnih okoliščinah bi toženec kot odvetnik tožnice moral poskrbeti, da bi tožnica razumela, da je tožba neutemeljena, zakaj je neutemeljena ter kakšne so posledice vložitve očitno neutemeljene tožbe (plačilo pravdnih stroškov nasprotne stranke in sodne takse).
Upraviteljica je morala prerekati prijavljeno terjatev upnika ravno zaradi njene nepopolne prijave, presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, pa je bila tudi predmet postopka v katerem se je ugotavljala njena utemeljenost. To izhaja tudi iz dejstva, da je tožena stranka potem, ko je bilo v celoti jasno koliko znaša višina terjatve, ki bi jo bila dolžna plačati, če bi bil opravljen ves postopek v skladu s Pogodbo, terjatev tudi pripoznala.
ZPP člen 137, 137/1, 224, 224/1, 224/4, 452, 452/1, 453, 454, 454/2, 458, 458/5, 495, 495/1. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navedb in dokazov - prepozne navedbe - vročanje pooblaščencu - začetek teka roka - vročilnica kot javna listina - dopolnitev tožbe
Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Iz te določbe jasno izhaja, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanje vročati po pooblaščencu in da je le na ta način vročitev pravilno opravljena. Iz tega pa sledi, da tudi morebitni roki tečejo od vročitve pooblaščencu stranke, ne glede na to, ali je isto sodno pisanje prej, istočasno ali kasneje vročeno tudi sami stranki ali ne. Nepravilna vročitev nima učinka, zato tudi na tek roka, ki teče od pravilne vročitve, ne more vplivati.
SZ člen 53. SZ-1 člen 90, 90/2, 103, 103/5. OZ člen 3.
pogodba sklenjena namesto razlastitve - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pravica do doma
Najemna pogodba za sporno stanovanje in za neprofitno najemnino ni bila sklenjena zaradi slabega socialnega položaja toženke, ampak v zameno za nižjo odškodnino za razlaščeno stanovanje. Zato tožeča stranka ni upravičena preverjati socialnega položaja toženke in ji tudi ne more odpovedati pogodbe na podlagi določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki upošteva socialni položaj najemnika.
pravica do povrnitve pravdnih stroškov - dopolnilni sklep o stroških
Kljub ravnanju sodišča prve stopnje v nasprotju s citirano zakonsko določbo, ki predstavlja le relativno postopkovno kršitev določb postopka, pa ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da je zaradi okoliščine, ker sodišče prve stopnje o pridržanju odločitve o stroških postopka ni odločilo v izreku sodbe, pač pa le v obrazložitvi, tožena stranka pa ni predlagala izdaje dopolnilnega sklepa o stroških, to imelo za posledico izgubo pravice tožene stranke do povrnitve pravdnih stroškov.