Toženec sam navaja, da se je z navedeno sodbo seznanil v letu 2009 preko odvetnika. Tega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi vsaj takrat moral vložiti ustrezno pravno sredstvo, ne pa deset let kasneje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028420
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1.
goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni dejanski stan - premoženjska škoda - nastanek premoženjske škode
Obtoženec naj bi z lažnivimi obljubami oškodovancema, da se bodo pogodbe o naročniških razmerjih in operaterjih mobilne telefonije uničile in da oškodovancema tako ne bo treba plačati nobene naročnine, dosegel, da sta sklenila več naročniških razmerij. S tem sta vsakič prejela nov mobilni aparat za 1 EUR, vsak vreden okoli 600,00 EUR. Oškodovanca naj bi na ta način pridobljene mobilne aparate prodala obtožencu za 350,00 EUR. S tem, ko naj bi oškodovanca obtožencu aparate prodala po ceni, ki je ustrezala polovici dejanske vrednosti, pa zanj premoženjska škoda ni mogla nastati, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta imela s posli premoženjsko korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027891
OZ člen 154, 299. ZPP člen 253.
neposlovna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nateg vratne hrbtenice - dokazovanje z izvedencem - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - višina materialne škode - tek zakonskih zamudnih obresti
Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.
ZVEtL-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 443. ZZad člen 48, 48a.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
ZVEtL-1 odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, mora sodišče naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za poseben primer.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 8/2, 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - milejši ukrep - vpliv psihoaktivnih substanc - uživalec prepovedanih drog - zdravljenje odvisnosti - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je ukrep, ki pride v poštev, ko je zanesljivo ugotovljeno, da noben milejši ukrep ne zadošča. Zaradi tega bi sodišče moralo podrobneje obrazložiti nujnost izbire skrajnega ukrepa, še posebej zato, ker v spisu ni podatka, da bi pridržana oseba bila že udeležena v kakšni drugi (milejši) obliki zdravljenja, ki ne bi bilo uspešno ali bi ga opustila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027358
ZPP člen 370. OZ člen 766, 766/1.
pogodba o naročilu - odškodninska odgovornost odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost mandatarja - nestrokovno zastopanje odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - nepravilno ravnanje - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev revizije - predlog za dopustitev revizije - razlogi za vložitev revizije - uspeh stranke v postopku z revizijo
Tožnik v tem postopku uveljavlja plačilo odškodnine zaradi neprofesionalnega ravnanja njegovega pooblaščenca, odvetnika G. G., v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju prvotni postopek), ki je ob vložitvi izrednega pravnega sredstva namesto neposredne revizije vložil predlog za njeno dopustitev ter s tem onemogočil preizkus sodbe pred Vrhovnim sodiščem.
Po določilu 370. člena v času vložitve tožbe v prvotnem postopku veljavnega ZPP je bilo revizijo mogoče zahtevati zaradi absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, taksativno naštetih v 1. točki citiranega člena, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, storjenih pred sodiščem druge stopnje, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik v tem postopku ni postavil trditev, da bi bil z revizijo uspešen zaradi procesnih kršitev, storjenih pred sodiščem prve ali druge stopnje, niti ni izrecno grajal uporabljenega materialnega predpisa. Njegovo izhodišče, da je bila odločitev sodišč prve in druge stopnje v prvotnem sporu glede trenutka, ko je izvedel za obseg škode in njene posledice, napačna, saj je za diagnozo izvedel kasneje, sodi na področje dejanskega stanja.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja - spolno nasilje - fizično nasilje - izkaz verjetnosti - trajanje ukrepa - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - nujen postopek - hiter postopek
Predlagani in izrečeni ukrepi v okviru ZPND so namenjeni varovanju mladoletne hčere predlagateljice in nasprotnega udeleženca; med družinske člane v smislu prvega odstavka 2. člena ZPND pa vselej sodi sorodnik v ravni vrsti.
Če je otrok še tako močno razvojno ogrožen in ranljiv, če še tako potrebuje stabiliziranje in terapevtsko obravnavo, nobenega ukrepa po ZPND ni mogoče izreči, če ni do stopnje verjetnosti izkazano nasilje v družini v smislu 3. člena ZPND.
Postopek po ZPND je, kot povsem pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nujen in prednosten, torej bi moral biti hiter (24. člen ZPND). Ukrepi, ki jih lahko izreče sodišče za največ 12 mesecev in so namenjeni preprečevanju nasilja, varstvu ter pomoči žrtvi (drugi odstavek 1. člena ZPND), so začasni. Opisano pomeni, da je tudi dokazni postopek v funkciji nujnosti in hitrosti ter začasnega varstva, ki se žrtvi lahko nudi. Po naravi stvari postopek ne bi smel biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa. Postopek v obravnavani zadevi žal ni bil tak, izdaja sklepa skoraj dve leti po vložitvi predloga nikakor ne ustreza zahtevam tretjega odstavka 22.a člena ZPND in žrtve nasilja ne varuje ustrezno. Kljub temu pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka, niso relevantne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.
Do stopnje verjetnosti (nikakor do stopnje gotovosti) je izkazano fizično nasilje oziroma neprimerno ravnanje nasprotnega udeleženca, in sicer, da je bila A. A. z vrvico zvezana okoli podlakti leve roke.
URS člen 26. OZ člen 148, 352. ZDen člen 5, 72. ZPP člen 87, 287, 287/2.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - razlastitev - zastaranje terjatve - pooblaščenec pred okrožnim sodiščem - zavrnitev dokaznega predloga
Po določilu tretjega odstavka 87. člena ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029491
ZPP člen 142, 142/4, 338, 338/2. OZ člen 574, 574/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - primeren rok - popolna tožba - identifikacija tožbenega zahtevka - vročitev tožbe - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Ker iz tožbenih navedb ne sledi, da bi pogodbeniki določili rok za vrnitev posojila, ga morata posojilojemalca vrniti po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne (drugi odstavek 574. člena OZ). Tožba je bila toženima strankama vročena na podlagi določila 142. člena ZPP. 1. 11. 2018 se je 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena iztekel. Najmanj od 1. 11. 2018 sta bila toženca seznanjena, da tožnica od njiju zahteva vrnitev neplačanega dela posojila v znesku 7.000,00 EUR. Dvomesečni rok se je do 3. 1. 2019, ko na podlagi sodbe začne teči paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, nedvomno iztekel, zato je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku.
nepravilen pravni pouk - novela ZPP-E - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - skupno premoženje bivših zakoncev - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - vprašanje ni bistveno za odločitev - originarna pridobitev lastninske pravice - zmotno materialnopravno stališče sodišča - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost pri prenosu lastninske pravice - nedobrovernost - dobrovernost hipotekarnega upnika - dobra vera pridobitelja hipoteke - presoja dobre vere
V obravnavani zadevi gre za t.i. izločitveno pravdo, v kateri tožnica zoper toženko kot upnico v izvršilnem postopku, ki teče zoper tožničinega moža, zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja stanovanjsko hišo (glej prvi odstavek 64. člena in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo že na podlagi ugotovitve, da sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku).
Kakšen je bil obseg dohodkov tožnice v času njene zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti z dolžnikom, v predmetni pravdi ni pravno pomembno vprašanje.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje o pogodbeni zastavitvi sporne nepremičnine je v konkretnem primeru za zaključek glede (ne)obstoja tožničine pravice, ki preprečuje izvršbo, pravno pomembno, ali je bil pridobitelj hipoteke v dobri veri, da je dolžnik dejanski izključni lastnik sporne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031931
ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 65. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Med partnerji je bilo dogovorjeno, da spremenjene (zvišane) plače zdravstvenih delavcev, če do njihove spremembe (zvišanja) pride po sklenitvi SD, bremenijo toženo stranko (in ne izvajalce zdravstvenih storitev), oz. se na način, določen v SD, višje plače upoštevajo v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev, ki jih izvajalcem zdravstvenih storitev izračunava in izplačuje tožena stranka.
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve njene sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na dokončno odločitev Vlade RS.
umik dokaznega predloga - dokazno breme - ponarejen podpis - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga - prevalitev dokaznega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da toženec ni uspel dokazati, da je podpis ponarejen, saj je dokazni predlog po angažiranju grafologa umaknil, in pravilno obrazložilo, da je v konkretnem primeru, ko tožnik na podlagi IOP zatrjuje toženčevo pripoznavo dolga v smislu pretrganja zastaranja in zahteva plačilo, toženec pa nasprotuje plačilu z zatrjevanjem, da je podpis na IOP ponarejen, dokazno breme na tožencu, da ovrže pristnost takšnega podpisa.
osebni stečaj dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - trenutek pridobitve ločitvene pravice
S posameznimi izvršilnimi dejanji v zvezi z opravo izvršbe na posamezen predmet izvršbe sodišče začne že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, takoj po njegovi izdaji in ne glede na morebitni vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ni ovira za opravo posameznih izvršilnih dejanj, tako tudi ne za opravo rubeža premičnin in zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah v zemljiški knjigi oziroma njihov rubež s strani izvršitelja in ustrezno objavo le tega kadar nepremičnine v zemljiško knjigo niso vpisane.
Upnik z rubežem premičnin, v primerih, ko se rubež vpiše v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register, pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Na nepremičninah to pravico pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma z objavo zapisnika o rubežu v zemljiško knjigo ne vpisanih nepremičnin. Kljub morebiti neutemeljeno izdanemu sklepu o izvršbi ni mogoče slediti prizadevanju dolžnika za razveljavitev na njegovi podlagi opravljenih izvršilnih dejanj in ustavitev postopka s strani izvršilnega sodišča. S stekom okoliščin iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je že po samem zakonu glede teh predmetov prišlo do prekinitve postopka izvršbe, kar presojo zakonitosti pridobitve zastavne oziroma ločitvene pravice upnika na njih onemogoča. Temu je namenjen stečajni postopek, kjer ima stečajni upravitelj možnost prerekanja ločitvene pravice (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 61. člena, oba v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), o veljavnosti in obstoju katere se nato odloča v pravdnem postopku (prim. 305. in tudi 306. ter 308. člen, vsi v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-3, 52/2.
nagrada in stroški za izvedensko delo - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - materialni stroški izvedenca
Iz listin v spisu izhaja, da je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo nagrado za izdelavo pisnega dopolnilnega mnenja na podlagi 4. točke drugega odstavka 51. člena Pravilnika, kar ustreza izdelavi izjemno zahtevnega dopolnilnega mnenja, zato bi mu načeloma pripadla nagrada za priprave na ustno podajanje enako zahtevnega mnenja (po 4. točki prvega odstavka 52. člena Pravilnika v znesku 230 EUR). Vendar pa je za priprave na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja možno priznati nagrado za priprave za manj (v tem primeru za zelo) zahtevno mnenje, če to utemeljujejo kakšne posebne okoliščine, na primer to, da pripomb na izdelano pisno dopolnilno mnenje ni bilo.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00029360
ZObr člen 98a, 98c.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 5, 5/2, 11.
Toženka neutemeljeno izpostavlja, da naj bi se za izračun višine odškodnine, ki se pripadniku prisodi zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka, upoštevala le osnovna plača brez dodatkov k plači. Tudi za takšno stališče ni materialno pravne podlage, sklicevanje na način izračuna višine odškodnine zaradi neizrabljenega posebnega dopusta ali plačila za poseben dopust pa ni na mestu. V primeru posebnega dopusta pripadnik dela ne opravlja in praviloma odpotuje z mednarodne misije, pri odškodnini za neizrabljene dni tedenskega počitka pa gre za odškodnino, ker je pripadnik na dneve, ko bi moral biti prost, opravljal delo. Kot je utemeljilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VIII Ips 226/2017), je ta odškodnina odškodnina za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotavljanja pravice delavca do tedenskega počitka, pri njeni višini pa je relevantna celotna plača (osnovna plača in dodatki k plači), kot je opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve, ki je sicer določena na mesečni ravni.
Očitek toženke v odpovedi, da bi tožnica sporne dni izostala z dela, ne da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost, ne drži. Od delavca se ne zahteva, da delodajalca obvesti o razlogu za bolniško odsotnosti kot tudi ne, da mu predhodno dostavi zdravniško potrdilo.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti - pristojnost razpravljajočega sodnika
Po določbi tretjega odstavka 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi v senatu, ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028109
ZPP člen 392, 392/1, 392/2, 392/2-4, 393, 393/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 386, 386/1.
sklenitev sodne poravnave - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - razveljavitveni razlogi - seznanitev z začetkom stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prestajanje zaporne kazni
Z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad njim in s tem z dejstvom, da ima omejeno poslovno sposobnost, se je tožnik moral in mogel seznaniti v osmih dneh po prihodu iz zapora, kjer je bil na prestajanju kazni. Za razlog neveljavnosti sodne poravnave je torej vedel že tedaj in ne šele leto in pol kasneje. Zato je tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je vložil šele po preteku trimesečnega subjektivnega roka, vložena prepozno.