nepravilen pravni pouk - novela ZPP-E - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - skupno premoženje bivših zakoncev - presoja višine dohodkov in obsega prispevanja obeh zakoncev k nastanku skupnega premoženja - vprašanje ni bistveno za odločitev - originarna pridobitev lastninske pravice - zmotno materialnopravno stališče sodišča - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost pri prenosu lastninske pravice - nedobrovernost - dobrovernost hipotekarnega upnika - dobra vera pridobitelja hipoteke - presoja dobre vere
V obravnavani zadevi gre za t.i. izločitveno pravdo, v kateri tožnica zoper toženko kot upnico v izvršilnem postopku, ki teče zoper tožničinega moža, zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja stanovanjsko hišo (glej prvi odstavek 64. člena in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo že na podlagi ugotovitve, da sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje tožnice in njenega moža (dolžnika v izvršilnem postopku).
Kakšen je bil obseg dohodkov tožnice v času njene zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti z dolžnikom, v predmetni pravdi ni pravno pomembno vprašanje.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje o pogodbeni zastavitvi sporne nepremičnine je v konkretnem primeru za zaključek glede (ne)obstoja tožničine pravice, ki preprečuje izvršbo, pravno pomembno, ali je bil pridobitelj hipoteke v dobri veri, da je dolžnik dejanski izključni lastnik sporne nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00031931
ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 65. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9.
zdravstvena dejavnost - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - plačilo zdravstvenih storitev - sprememba cene - javni sektor - sprememba višine plače - kolektivna pogodba - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - sodelovalna dolžnost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - pravna narava sklepa Vlade
Med partnerji je bilo dogovorjeno, da spremenjene (zvišane) plače zdravstvenih delavcev, če do njihove spremembe (zvišanja) pride po sklenitvi SD, bremenijo toženo stranko (in ne izvajalce zdravstvenih storitev), oz. se na način, določen v SD, višje plače upoštevajo v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev, ki jih izvajalcem zdravstvenih storitev izračunava in izplačuje tožena stranka.
Sklep Vlade RS iz drugega odstavka 63. člena ZZVZZ le dopolnjuje dogovor, vendar ne pomeni izvršilnega predpisa Vlade, ki bi kot takšen določal pravice in obveznosti partnerjev v zdravstvu.
To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve njene sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na dokončno odločitev Vlade RS.
Toženec sam navaja, da se je z navedeno sodbo seznanil v letu 2009 preko odvetnika. Tega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi vsaj takrat moral vložiti ustrezno pravno sredstvo, ne pa deset let kasneje.
založitev predujma za stroške izvedenca - delitev solastne nepremičnine - nagrada in stroški izvedenca - predujem za izvedenca - skupni stroški postopka - udeleženec postopka
Dejstvo, da se strošek za izvedenca plača iz predujma, ki ga je založil eden od udeležencev, še ne pomeni, da bo to tudi dokončno strošek tega udeleženca.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - obličnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju - notarski zapis - neveljavnost pravnega posla
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora imeti obliko notarskega zapisa. Pravni posli, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, če je v zakonu tako določeno, so neveljavni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029271
ZKP člen 387, 358-3.
hišna preiskava - pravica do obrambe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostitev obtožbe - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Za kršitev pravice do obrambe bi namreč šlo takrat, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagan dokazni predlog, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato se v pritožbi zagovornika smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP pokaže kot neutemeljena.
POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK00027829
ZZVZZ-UPB3 člen 63, 63/2, 64,65, 68.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbene obveznosti - poslovno sodelovanje med zavarovalnico in izvajalci zdravstvenih storitev - sprememba cene
Izvajanje zdravstvene dejavnosti je v javnem interesu, zato je funkcioniranje sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja urejeno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Pri sklepanju pogodb udeleženci niso prosti, ampak morajo upoštevati zakonske omejitve. Po določbi 63. člena ZZVZZ se Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter ministrstvo, pristojno za zdravstvo, za vsako leto dogovorijo o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določijo obseg sredstev. Na tej osnovi določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci. V tretjem odstavku 9. člena Dogovora je določeno, da spremembo višine elementov, med katerimi je tudi plačni razred, partnerji opredelijo z aneksom k Dogovoru. Zavod zato ni bil dolžan avtomatično, brez ustrezne spremembe Pogodbe in Dogovora, spreminjati cen storitev. Če torej pride do spremembe višine posameznih elementov, se ta sprememba upošteva le, če je sklenjen ustrezen aneks k Dogovoru. V primeru, da je treba izvesti postopek po drugem odstavku 63. člena ZZVZZ, pa tak aneks nadomesti odločitev arbitraže, oziroma na koncu sklep Vlade.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditvena podlaga - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - tehtanje okoliščin
Že na podlagi tožničinih trditev, neupoštevaje toženkin odgovor nanje, je pravilen zaključek, da nastanek težko nadomestljive škode ni izkazan. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožnica zatrjevati in izkazati nevarnost nastanka težko nadomestljive škode njej sami, ne pa nedoločenemu krogu ljudi ali celo javnosti, česar ni storila.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci posebej seznanjeni z deli; da bi morala toženka izdelati celo nekakšna posebna navodila, da bi zagotovila varnost; ipd.) nerelevantni, saj ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami ter sporno delovno nezgodo. Povedano drugače, tudi zagotovitev vseh preostalih ukrepov, ki jih tožnica v pritožbi še očita toženki, ne bi vplivala na delavčevo malomarno ravnanje, zato je pravilna presoja, da je za nastalo škodo v višini 80% (pretežno) odgovoren sam delavcev in da je v (manjši) višini 20% zanjo odgovorna toženka, saj bi morala zagotoviti še zgoraj izpostavljene dodatne ukrepe, ki so v vzročni zvezi z nesrečo, saj bi v še upoštevni meri vplivali, da do nesreče sploh ne bi prišlo.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - meje preizkusa sklepa po uradni dolžnosti - pristojnost razpravljajočega sodnika
Po določbi tretjega odstavka 412. člena ZKP pri odločanju o zahtevi v senatu, ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - nasilje v družini - namestitev otroka v zavod
Obvestilo predlagateljice o njeni preselitvi na nov naslov ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da mladoletni A. z namestitvijo izven družinskega okolja ni več ogrožen. Zgolj zagotovitev ločenega bivanja še ne pomeni, da bi bilo skupno bivanje predlagateljice in mladoletnega A. temu v največjo korist in da bi imelo prednost pred bivanjem v zavodu.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 8/2, 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-3.
sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - milejši ukrep - vpliv psihoaktivnih substanc - uživalec prepovedanih drog - zdravljenje odvisnosti - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico pod posebnim nadzorom brez privolitve je ukrep, ki pride v poštev, ko je zanesljivo ugotovljeno, da noben milejši ukrep ne zadošča. Zaradi tega bi sodišče moralo podrobneje obrazložiti nujnost izbire skrajnega ukrepa, še posebej zato, ker v spisu ni podatka, da bi pridržana oseba bila že udeležena v kakšni drugi (milejši) obliki zdravljenja, ki ne bi bilo uspešno ali bi ga opustila.
Civilnopravno gledano je račun zgolj potrditev dogovorjenega, torej enostranska listina, ki ima določeno dokazno vrednost, nikakor pa ni nastanek obveznosti vezan na izdajo računa. Obveznost nastane s sklenitvijo posla, ki je sklenjen, ko se stranki dogovorita o njegovih bistvenih sestavinah (15. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00028109
ZPP člen 392, 392/1, 392/2, 392/2-4, 393, 393/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 386, 386/1.
sklenitev sodne poravnave - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - razveljavitveni razlogi - seznanitev z začetkom stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prestajanje zaporne kazni
Z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad njim in s tem z dejstvom, da ima omejeno poslovno sposobnost, se je tožnik moral in mogel seznaniti v osmih dneh po prihodu iz zapora, kjer je bil na prestajanju kazni. Za razlog neveljavnosti sodne poravnave je torej vedel že tedaj in ne šele leto in pol kasneje. Zato je tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je vložil šele po preteku trimesečnega subjektivnega roka, vložena prepozno.
delitev solastne stvari - načini delitve - fizična delitev solastne stvari - deljivost stvari - stroški parcelacije
Stroški parcelacije ne pomenijo zmanjšanja vrednosti stvari, prav tako pa gre za skupne stroške udeležencev postopka, ki jih slednji trpijo v sorazmerju z velikostjo svojih solastnih deležev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00028420
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-1.
goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni dejanski stan - premoženjska škoda - nastanek premoženjske škode
Obtoženec naj bi z lažnivimi obljubami oškodovancema, da se bodo pogodbe o naročniških razmerjih in operaterjih mobilne telefonije uničile in da oškodovancema tako ne bo treba plačati nobene naročnine, dosegel, da sta sklenila več naročniških razmerij. S tem sta vsakič prejela nov mobilni aparat za 1 EUR, vsak vreden okoli 600,00 EUR. Oškodovanca naj bi na ta način pridobljene mobilne aparate prodala obtožencu za 350,00 EUR. S tem, ko naj bi oškodovanca obtožencu aparate prodala po ceni, ki je ustrezala polovici dejanske vrednosti, pa zanj premoženjska škoda ni mogla nastati, saj iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da sta imela s posli premoženjsko korist.
ZVEtL-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 443. ZZad člen 48, 48a.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skrbnik za poseben primer - prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe
ZVEtL-1 odstopa od splošnega procesnega pravila, da oseba, ki ne obstaja (več), ne more biti stranka postopka. Za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali v primeru neznanih pravnih naslednikov osebe, ki bi morala biti udeleženec postopka, a je umrla oziroma prenehala obstajati pred začetkom postopka, mora sodišče naslednikom take osebe po uradni dolžnosti postaviti skrbnika za poseben primer.
osebni stečaj dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ugovor zoper sklep o izvršbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - trenutek pridobitve ločitvene pravice
S posameznimi izvršilnimi dejanji v zvezi z opravo izvršbe na posamezen predmet izvršbe sodišče začne že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, takoj po njegovi izdaji in ne glede na morebitni vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ni ovira za opravo posameznih izvršilnih dejanj, tako tudi ne za opravo rubeža premičnin in zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah v zemljiški knjigi oziroma njihov rubež s strani izvršitelja in ustrezno objavo le tega kadar nepremičnine v zemljiško knjigo niso vpisane.
Upnik z rubežem premičnin, v primerih, ko se rubež vpiše v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register, pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Na nepremičninah to pravico pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma z objavo zapisnika o rubežu v zemljiško knjigo ne vpisanih nepremičnin. Kljub morebiti neutemeljeno izdanemu sklepu o izvršbi ni mogoče slediti prizadevanju dolžnika za razveljavitev na njegovi podlagi opravljenih izvršilnih dejanj in ustavitev postopka s strani izvršilnega sodišča. S stekom okoliščin iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je že po samem zakonu glede teh predmetov prišlo do prekinitve postopka izvršbe, kar presojo zakonitosti pridobitve zastavne oziroma ločitvene pravice upnika na njih onemogoča. Temu je namenjen stečajni postopek, kjer ima stečajni upravitelj možnost prerekanja ločitvene pravice (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 61. člena, oba v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), o veljavnosti in obstoju katere se nato odloča v pravdnem postopku (prim. 305. in tudi 306. ter 308. člen, vsi v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 16.
dodatek k plači - dodatek za posebne življenjske razmere v tujini - policist
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v skladu s 16. členom Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini dodatek za posebne življenjske razmere v tujini javnemu uslužbencu pripada le, če je območje, na katerega je napoten, s strani ministra določeno kot območje s posebno težkimi življenjskimi razmerami in okoliščinami dela. Takšna določitev območja oziroma ugotovitev, da so na določenem območju življenjske razmere in okoliščine dela takšne, da opravičujejo priznanje dodatka na podlagi 16. člena Uredbe, je v pristojnosti ministra in v to pristojnost sodišče ne more posegati kot tudi ne more samo določati višine dodatka.