DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028456
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/1, 23/3, 24, 30, 35, 35/1. ZPZS člen 37, 38. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. ZNP člen 35, 35/1, 37.
vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - splošni skupni del - pravica uporabe - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - pravica uporabe stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - lastninska pravica - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino
S prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, je na tistega, ki je pridobil stavbo, prešla tudi pravica uporabe zemljišča (38. člen ZPZS). Čeprav zakon ni izrecno omenjal oddaje zemljišča za gradnjo garaž, je sodna praksa v dejansko povsem primerljivih in podobnih primerih lastninjenja garaž, zgrajenih v prejšnjem sistemu družbene lastnine, zavzela enotno in ustaljeno stališče, da je navedena pravna določila treba upoštevati tudi pri zemljiščih, ki so bila z odločbo pristojnega organa oddana v uporabo zasebnikom za izgradnjo garaž. Odločba o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje po uveljavljenih stališčih sodne prakse vsebujeta pravico graditi, ta pa vsebuje trajno pravico uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026885
SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.
Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.
Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.
Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.
Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.
Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.
Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - posledice prometne nezgode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - spor z mednarodnim elementom - avstrijsko pravo - tuja sodna praksa
Tožena stranka se z uporabljenim avstrijskim pravom strinja, sodišču prve stopnje pa neutemeljeno očita, da ni upoštevalo avstrijske prakse. Res mora sodišče pravo (tudi tuje) poznati in uporabiti po uradni dolžnosti ter pri tem upoštevati tudi ustaljeno sodno prakso, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravil in prakse. Tožena stranka je višini vtoževane odškodnine sicer nasprotovala, a brez konkretizirane podlage. Svojih trditev, da 4.500 EUR (kolikor je tožnici že priznala in izplačala) predstavlja pravično denarno odškodnino, ni z ničemer izkazala. Če je menila, da je navedeni znesek v skladu z ustaljeno avstrijsko prakso v podobnih primerih, bi se morala na takšno prakso specificirano sklicevati. Ni naloga sodišča, da ob pomanjkljivi trditveni podlagi strank pri (tujih) sodiščih opravlja poizvedbe o njihovi sodni praksi.
Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027473
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za uporabo glasbenih del - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - primerna tarifa - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - deljiva terjatev - licenčna analogija - tek zakonskih zamudnih obresti - kršitev pravice do izjave
Ob določitvi zneska 0,198 EUR na naročnika mesečno vprašanje dvotirnega uveljavljanja nadomestila v ločenih postopkih še ni bilo aktualno. Nadgradnjo stališča Vrhovnega sodišča RS o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabna licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na zadnje pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA po sklenitvi omenjene licenčne pogodbe ostal nespremenjen).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - neposredno izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - dokaz z vpogledom v listino
Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba prvega odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo oziroma napraviti ogled gradiva, ki se v spisu nahaja v elektronski obliki. Obtožencu je na tak način zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Glede na zgoraj izpostavljeno, sodišče druge stopnje ne more odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da na glavni obravnavi niso bili izvedeni vsi dokazi, ki so bili temelj za sprejem izpodbijane odločitve.
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Sodišče prve stopnje je tožnikom iz naslova smrti moža in očeta odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici - ženi pokojnega 16.000,00 EUR, drugemu tožniku - sinu pokojnega 8.500,00 EUR, tretji tožnici - hčeri pokojnega pa 7.000,00 EUR. Takšno odmero tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično in skladno s sodno prakso v podobnih primerih, ki znaša od 13 do 15 povprečnih neto plač za ženo pokojnega in do 9 povprečnih neto plač za odrasle otroke pokojnega, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odsotnost vsakodnevnega neposrednega stika, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. V sodni praksi, na katero se pritožba sklicuje, navedena okoliščina ni podana, druge okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine, pa ali niso primerljive ali pa niso dovolj jasne, da bi lahko rekli, da so oziroma niso primerljive. Tako ne gre slediti pritožbenim navedbam, da gre tožnikom glede na obstoječo sodno prakso višja odškodnina.
prepoved približevanja - pravica do uporabe lastnega jezika v pravdnem postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločitev o predlogu za izločitev sodnika
Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni poučilo o njegovi pravici uporabljati svoj jezik v postopku, to iz zapisnika iz naroka ne izhaja, pa bi glede na določilo drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 moralo biti zapisano.
oprostitev plačila sodne takse - učinek oprostitve plačila sodnih taks - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - preuranjena odločitev
Dolžnica je v obeh primerih podala predlog za taksno oprostitev. ZST-1 v prvem odstavku 12. člena sodišču nalaga dolžnost, da o predlogu odloči, kar sodišče v obravnavani zadevi ni storilo. Četudi stranka navaja enake dejanske okoliščine kot v predhodnih predlogih, mora sodišče ugotoviti, da gre za identično dejansko stanje in o tem sprejeti odločitev. Prav tako gre v posamezni fazi postopka za različno višino taksne obveznosti, zato je upoštevajoč določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi odvisna od te okoliščine in je lahko različna.
darilo zapustnika - zakoniti dedič - neodplačno razpolaganje - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - vračunanje daril v dedni delež - neenakopravno obravnavanje - prikrajšanje dediča
Za darilo se po ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev
Zmoten je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da posamezne anuitete niso zastarale. Res je da anuiteta ne predstavljajo občasne terjatve skladno s prvim odstavkom 347. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za katere velja, da te zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Vendar pa drugi odstavek 347. člena OZ določa, da enako (torej da zastarajo v treh letih) velja za anuitete, za katere se v enakih vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, kot je to v konkretnem primeru.
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 239, 240, 246, 892, 892/2.. ZVPot člen 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - poslovna odškodninska odgovornost - ekskulpacijski razlog - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - stopnica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo.
Upoštevalo je novo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri se odškodninska odgovornost organizatorja potovanja približuje objektivni odgovornosti, ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje. Pravilno je ugotavljalo, ali bi lahko zavarovanec toženke, kot profesionalni izvajalec storitve, glede na strokovno znanje, s katerim razpolaga, in skrbnost, ki se od njega pričakuje, kršitev pogodbe lahko predvidel ali preprečil.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica do uporabe zemljišča - načelo superficies solo cedit - funkcionalno zemljišče k stavbi
Lastninska pravica po ZLNDL se ni pridobila z vpisom v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, dobil pa jo je tisti, ki je ob uveljavitvi tega zakona imel pravico uporabe.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, ne pride v poštev nikakršno naknadno obračunavanje vrednosti medsebojnih izpolnitev.
Tako iz Ponudbe zavarovalnici za sklenitev zavarovanja odgovornosti (priloga B2 spisovnega gradiva), kot iz zavarovalne police (priloga B4 spisovnega gradiva) izhaja, da sta stranki dogovorili plačilo zavarovalne premije v obrokih. Navedeno pomeni, da je bilo dogovorjeno plačilo zavarovalne premije po sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba obveznost toženke presojati po drugem odstavku 937. člena OZ.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - upoštevanje kredita - stanovanjski kredit - potrebe otroka
Ker je otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in ker k njeni skrbi spada tudi zagotavljanje strehe nad glavo za oba, je odplačevanje kredita v določeni meri mogoče upoštevati bodisi kot zmanjšanje njenih siceršnjih denarnih zmožnosti, od katerih je odvisen njen preživninski prispevek za otroka, bodisi šteti kot njen dodatni prispevek pri pokrivanju otrokovih potreb. V obeh primerih pomeni, da mora biti denarni prispevek očeta sorazmerno višji. V nakup (ali najem) stanovanja je bila namreč mati primorana ob razpadu družine in prodaji stanovanja, ki je spadalo v skupno premoženje zakoncev in v katerem je prej družina živela.