spor o stvarni pristojnosti - vrednost spornega predmeta - višina tožbenega zahtevka - denarna odškodnina
Iz tožbenih navedb izhaja, da znaša celotna utrpljena škoda, za katero se zahteva odškodnina, 127.300 EUR, vendar zahteva tožeča stranka le odškodnino v okviru zakonske omejitve na trikratnik pavšalne odškodnine (15.750 EUR), kar ob upoštevanju že priznane odškodnine v višini 5.250 EUR znaša 10.500 EUR. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zahteva 127.300 EUR, zaradi česar okrajno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi, je tako napačna.
predhodno vprašanje - pomanjkljiva dokazna ocena - metodološki napotek - spor o obsegu zapuščine - darilo zapustnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Čeprav je izvedlo vse predlagane dokaze, je nato ocenilo le tiste, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene.
Ni pomembno, zakaj je domnevna obdarjenka porabila podarjena denarna sredstva. Bistveno je, ali ji je zapustnica ta sredstva hotela neodplačno nakloniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00028099
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355. OZ člen 6, 6/2, 83, 381, 934, 943, 943/1, 943/2.
poškodba v prometni nezgodi - zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedenec medicinske stroke - predlog za postavitev novega izvedenca - rentni zahtevek - mesečna renta - zapadlost terjatve - zapadlost zavarovalnine in tek obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - davčna obveznost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustna pritožbena novota - delna razveljavitev sodbe - ustavna pravica do pritožbe
Stališče tožnika, da dodatni 14-dnevni rok za izpolnitev obveznosti velja le pred vložitvijo tožbe, potem pa rok za plačilo teče od takrat, ko je bilo dejansko možno ugotoviti dokončno stanje, ki dokazuje v zavarovalni pogodbi določen procent invalidnosti, je materialnopravno zmotno, saj nima opore v 934. členu OZ niti v 9. členu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje.
Gre za dopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Šele s prejemom sodbe je namreč tožena stranka lahko ugotovila, da sodišče ni upoštevalo med pravdnima strankama nespornega dejstva, da toženka tožniku mesečno nakazuje rento.
Tožnica je torej tožencu dne 25. 4. 2013, ker je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas, enako kot ostalim delavcem, plačala regres za letni dopust v celoti. S tem, ko je tožencu delovno razmerje dne 7. 5. 2013 prenehalo, je odpadla podlaga za plačilo regresa za letni dopust nad sorazmernim delom.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 116, 116/1. ZD člen 213, 213/4, 213/5.
ugotovitev in varovanje pravic strank - napotitev na pravdo - tožba na izločitev iz zapuščine - rok za vložitev tožbe - predlog za podaljšanje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je pritožnica podaljšanje predlagala kasneje, je njen predlog prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027726
ZPP člen 325. ZNP-1 člen 37. ZVEtL-1 člen 3, 16, 25, 31, 57.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - popravni sklep - očitna pisna pomota - stroški postopka
Neutemeljeno peta nasprotna udeleženka ponavlja pritožbene razloge, ki so že bili vsebinsko obravnavani v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ji je v odločbi II Cp 781/2018 glede vseh osmih izpodbijanih posameznih delov stavbe obrazložilo, da je sodišče prve stopnje 31. člen ZVEtL-1 pravilno uporabilo, ko je ugotovilo lastninsko pravico pete nasprotne udeleženke na podlagi vpisa njene solastninske pravice v zemljiški knjigi. Zato se pritožbeno sodišče na obrazložitev v tem sklepu v celoti sklicuje in ponovno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in so neutemeljene vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi utemeljuje, da ni oziroma noče biti lastnica zgoraj navedenih posameznih delov.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.
darilo zapustnika - zakoniti dedič - neodplačno razpolaganje - bivanje otrok v stanovanjski hiši - dovoljenje za brezplačno bivanje - plačilo najemnine - vračunanje daril v dedni delež - neenakopravno obravnavanje - prikrajšanje dediča
Za darilo se po ZD šteje vsak brezplačen prenos premoženjskega objekta ali premoženjske koristi iz zapustnikove sfere v imetje obdarjenca. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča pravica do vračunavanja ne nastopi že z vsako naklonitvijo koristi ali ugodnosti posameznemu zakonitemu dediču, temveč mora iti za takšna neodplačna razpolaganja, za katera iz konkretnih okoliščin izhaja, da jih je zapustnik izvedel v škodo svojega premoženja in z namenom premoženjskega preferiranja posameznega zakonitega dediča ter ob neenakopravnem obravnavanju drugih zakonitih dedičev
oprostitev plačila sodne takse - učinek oprostitve plačila sodnih taks - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - preuranjena odločitev
Dolžnica je v obeh primerih podala predlog za taksno oprostitev. ZST-1 v prvem odstavku 12. člena sodišču nalaga dolžnost, da o predlogu odloči, kar sodišče v obravnavani zadevi ni storilo. Četudi stranka navaja enake dejanske okoliščine kot v predhodnih predlogih, mora sodišče ugotoviti, da gre za identično dejansko stanje in o tem sprejeti odločitev. Prav tako gre v posamezni fazi postopka za različno višino taksne obveznosti, zato je upoštevajoč določbo četrtega odstavka 11. člena ZST-1 odločitev o oprostitvi odvisna od te okoliščine in je lahko različna.
Tako iz Ponudbe zavarovalnici za sklenitev zavarovanja odgovornosti (priloga B2 spisovnega gradiva), kot iz zavarovalne police (priloga B4 spisovnega gradiva) izhaja, da sta stranki dogovorili plačilo zavarovalne premije v obrokih. Navedeno pomeni, da je bilo dogovorjeno plačilo zavarovalne premije po sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba obveznost toženke presojati po drugem odstavku 937. člena OZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - neposredno izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - dokaz z vpogledom v listino
Načelo neposrednosti, ki ga zagotavlja določba prvega odstavka 355. člena ZKP, pomeni, da je sodišče dolžno na glavni obravnavi ustno obravnavati celotno procesno gradivo oziroma napraviti ogled gradiva, ki se v spisu nahaja v elektronski obliki. Obtožencu je na tak način zagotovljena pravica do učinkovite obrambe. Glede na zgoraj izpostavljeno, sodišče druge stopnje ne more odreči tehtnosti pritožbeni navedbi, da na glavni obravnavi niso bili izvedeni vsi dokazi, ki so bili temelj za sprejem izpodbijane odločitve.
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 239, 240, 246, 892, 892/2.. ZVPot člen 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - poslovna odškodninska odgovornost - ekskulpacijski razlog - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - stopnica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo.
Upoštevalo je novo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri se odškodninska odgovornost organizatorja potovanja približuje objektivni odgovornosti, ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje. Pravilno je ugotavljalo, ali bi lahko zavarovanec toženke, kot profesionalni izvajalec storitve, glede na strokovno znanje, s katerim razpolaga, in skrbnost, ki se od njega pričakuje, kršitev pogodbe lahko predvidel ali preprečil.
povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Sodišče prve stopnje je tožnikom iz naslova smrti moža in očeta odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 31.500,00 EUR, od tega prvi tožnici - ženi pokojnega 16.000,00 EUR, drugemu tožniku - sinu pokojnega 8.500,00 EUR, tretji tožnici - hčeri pokojnega pa 7.000,00 EUR. Takšno odmero tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pravično in skladno s sodno prakso v podobnih primerih, ki znaša od 13 do 15 povprečnih neto plač za ženo pokojnega in do 9 povprečnih neto plač za odrasle otroke pokojnega, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odsotnost vsakodnevnega neposrednega stika, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. V sodni praksi, na katero se pritožba sklicuje, navedena okoliščina ni podana, druge okoliščine, ki so bile relevantne za prisojo odškodnine, pa ali niso primerljive ali pa niso dovolj jasne, da bi lahko rekli, da so oziroma niso primerljive. Tako ne gre slediti pritožbenim navedbam, da gre tožnikom glede na obstoječo sodno prakso višja odškodnina.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica do uporabe zemljišča - načelo superficies solo cedit - funkcionalno zemljišče k stavbi
Lastninska pravica po ZLNDL se ni pridobila z vpisom v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, dobil pa jo je tisti, ki je ob uveljavitvi tega zakona imel pravico uporabe.
prepoved približevanja - pravica do uporabe lastnega jezika v pravdnem postopku - relativna bistvena kršitev določb postopka - odločitev o predlogu za izločitev sodnika
Sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ni poučilo o njegovi pravici uporabljati svoj jezik v postopku, to iz zapisnika iz naroka ne izhaja, pa bi glede na določilo drugega odstavka 102. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 moralo biti zapisano.
Zmoten je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da posamezne anuitete niso zastarale. Res je da anuiteta ne predstavljajo občasne terjatve skladno s prvim odstavkom 347. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) za katere velja, da te zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve. Vendar pa drugi odstavek 347. člena OZ določa, da enako (torej da zastarajo v treh letih) velja za anuitete, za katere se v enakih vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, kot je to v konkretnem primeru.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko sodišče ugotovi, da pogodbeni namen strank ob sklepanju pogodbe ni bil v daritvi, temveč v sklenitvi odplačne in aleatorne pogodbe, ne pride v poštev nikakršno naknadno obračunavanje vrednosti medsebojnih izpolnitev.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - upoštevanje kredita - stanovanjski kredit - potrebe otroka
Ker je otrok zaupan v varstvo in vzgojo materi in ker k njeni skrbi spada tudi zagotavljanje strehe nad glavo za oba, je odplačevanje kredita v določeni meri mogoče upoštevati bodisi kot zmanjšanje njenih siceršnjih denarnih zmožnosti, od katerih je odvisen njen preživninski prispevek za otroka, bodisi šteti kot njen dodatni prispevek pri pokrivanju otrokovih potreb. V obeh primerih pomeni, da mora biti denarni prispevek očeta sorazmerno višji. V nakup (ali najem) stanovanja je bila namreč mati primorana ob razpadu družine in prodaji stanovanja, ki je spadalo v skupno premoženje zakoncev in v katerem je prej družina živela.