spor o stvarni pristojnosti - vrednost spornega predmeta - višina tožbenega zahtevka - denarna odškodnina
Iz tožbenih navedb izhaja, da znaša celotna utrpljena škoda, za katero se zahteva odškodnina, 127.300 EUR, vendar zahteva tožeča stranka le odškodnino v okviru zakonske omejitve na trikratnik pavšalne odškodnine (15.750 EUR), kar ob upoštevanju že priznane odškodnine v višini 5.250 EUR znaša 10.500 EUR. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zahteva 127.300 EUR, zaradi česar okrajno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi, je tako napačna.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.
nadure - nadurno delo - izobraževanje - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni čas
Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027362
OZ člen 199, 200, 201. SPZ člen 67.
sanacija objekta - delo na strehi - vzdrževalna dela - razmerja med solastniki - solastniki skupnih delov - popravilo strehe - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - soglasje solastnika - soglasje solastnika k izvedbi investicije - povračilo stroškov - poslovodstvo brez naročila - nujna dela - pogoj nujnosti in neodložljivosti - notifikacijska dolžnost - neizpolnitev dolžnosti
Ker tožnici nihče od solastnikov (vključno s tožencem) soglasja za izvedbo sanacijskih del ni dal, izvedbe del pa ji ni dovolilo niti sodišče, do povračila nastalih stroškov ob upoštevanju 67. člena SPZ ni upravičena.
Če solastnik opravi nujno popravilo solastne stvari, položaj nima značilnosti verzije oziroma neupravičene obogatitve. Pri verziji namreč prikrajšani zmotno misli, da korist pridobiva zase. Tožnica pa je, čeprav je vedela, da s tem posega v deloma tujo stvar, izvedla sanacijo in jo plačala. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa je vmešavanje v tuje posle prepovedano. Izjemo predstavlja le dopustna gestija, ko nekdo vedoma in hote opravi tuj posel, ki pa je nujno potreben, saj bi sicer nastala škoda (nujna gestija), ali pa bi bila zamujena očitna korist za gospodarja (koristna gestija)
Do povračila tožnica ni upravičena niti na podlagi določil OZ o poslovodstvu brez naročila (199. do 205. člen), čeprav iz deloma drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Pri presoji je namreč treba upoštevati dve možni situaciji v pogledu stanja strehe v decembru 2016 (ko je tožnica tožencu poslala dopis) oziroma v januarju 2017 (ko je toženec opravil ogled) v primerjavi s stanjem v septembru 2017, ko so se dela izvedla.
V kolikor je bilo stanje strehe na solastni nepremičnini v decembru 2016 oziroma januarju 2017 v bistvenem enako kot v septembru 2017, potem dejstvo, da je tožnica z izvedbo del čakala več mesecev, nedvomno narekuje sklep, da ni šlo za dela, ki jih ni bilo mogoče odložiti (dela so namreč že bila odložena) in tožnica zato ni upravičena do povračila stroškov na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila (glej 199. člen OZ).
V kolikor pa se je stanje strehe v času med januarjem in septembrom 2017 poslabšalo in je v septembru obnova strehe postala neodložljiv posel, pa je na dlani, da dopis tožnice, ki ga je tožencu poslala v decembru 2016, ne pomeni pravilno izpolnjene notifikacijske dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00028517
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3. URS člen 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
članek v medijih - objava sodbe ali popravka - preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - (ne)resničnost izjave - dokaz resničnosti - trditev o dejstvih - mnenje - svoboda izražanja - javni interes - javna razprava - neresnična izjava - neresnična in žaljiva obdolžitev - žaljiva obdolžitev s tiskom - poseg v čast in dobro ime - pravica do ugleda ali dobrega imena - okrnitev ugleda - kršitev osebnostne pravice - odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - duševno trpljenje oškodovanca - dokazno breme - načelo uspeha v pravdi
S trditvijo, da je bil tožnik kaznovan zaradi prirejanja rezultatov nogometnih tekem, čeprav je šlo le za ugibanje, je toženec prekoračil dopustne meje svobode izražanja. Svoboda izražanja predstavlja ne le človekovo pravico, ampak tudi enega od temeljnih gradnikov demokratične družbe, ki vključuje posameznikovo pravico do izrekanja o zadevah javnega pomena. Drži tudi, da zaradi pomena te pravice ni nedopusten vsak žaljiv zapis o drugem in da so meje sprejemljive kritike ravnanj oseb, udeleženih v te vrste zadevah, širše kot tedaj, ko gre za druge osebe. Pri presoji o tem, ali je sporna izjava varovana s svobodo izražanja, pa je poleg navedenih okoliščin pomembno še, ali je imela dovolj podlage v dejstvih. Natančneje povedano: pomembno je, ali je izjavitelj imel dovolj podlage, da je verjel v resničnost izjave o dejstvu, oziroma – če sporna izjava predstavlja mnenje – ali je izraženo mnenje imelo dovolj podlage v (resničnih) dejstvih.
Mnenje toženca kot umetnostnega zgodovinarja, ki se v svojem poklicnem delu ukvarja s Plečnikovo dediščino, sodi v javno razpravo. To velja tudi za njegovo mnenje o tožnikovem angažmaju v načrtovani investiciji in ravnanju medijev v zvezi s tem. Upoštevaje tožnikovo vlogo v načrtovani investiciji v zvezi s kulturnim spomenikom državnega pomena, ki je predmet obravnave v članku, so meje sprejemljive kritike njegovih ravnanj široke. Ne glede na to vanjo ne sodijo izjave o neresničnih dejstvih, ki posegajo v tožnikov ugled. Trditev, da je bila oseba kaznovana zaradi prirejanja rezultatov nogometnih tekem, zmanjšuje ugled osebe. Gre za očitek ravnanja v nasprotju tako s pravili in etiko športa kot z zakoni. Četudi izjave o kaznovanosti v prispevku, kot je obravnavani, ni mogoče razumeti na enak način, kot da gre za kazensko obsodbo, je očitek tako hud, da ob izostanku dokazov, ki bi potrjevali njegovo resničnost, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bil toženec mogel verjeti v resničnost izjave, sega onkraj meja dopustnega izražanja.
Porušenje duševnega ravnotežja pri tožniku, ki ga je pripisati objavi sporne izjave, ni bilo niti tako dolgotrajno niti tako intenzivno, da bi bila poleg javne objave preklica izjave in opravičila utemeljena še prisoja denarne odškodnine.
ZFPPIPP člen 396, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - nejasna izjava - pogojno priznanje terjatev
Poleg tega iz seznama ni razvidno, kakšni so zneski neplačanih priznanih terjatev. Ker je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), mora biti to iz seznama jasno in nedvoumno razvidno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026885
SPZ člen 99. SZ-1 člen 2, 2/5, 25, 25/4, 26, 27, 29, 29/1, 29/2, 29/3, 30, 34, 35, 36, 37, 38. ZPP člen 7, 154, 154/2, 157, 158, 212, 214, 254, 254/2, 254/3, 316. ZVKSES člen 22, 27, 29. ZGO-1 člen 2, 3, 6, 6/1, 156a. URS člen 33.
vznemirjanje lastnika nepremičnine - negatorna tožba - prepovedni in odstranitveni zahtevek - stanovanjsko poslovna stavba - poslovni prostor - sprememba namembnosti rabe - razmerja med etažnimi lastniki - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - upravljanje solastne stvari - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - izboljšave na nepremičnini - pridobitev gradbenega dovoljenja - soglasje vseh etažnih lastnikov - tričetrtinska večina - naknadno soglasje - naknadna odobritev - poseg v konstrukcijo objekta - redno vzdrževanje - izvedenec gradbene stroke - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - skupni del stavbe - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - legalizacija nedovoljene gradnje - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - izpolnitev zahtevka med postopkom - zmotna uporaba materialnega prava - časovne meje pravnomočnosti - delitev stroškov etažnih lastnikov - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - primopredaja - zakonske dolžnosti upravnika - stroški postopka - delni uspeh v pravdi
Glede na tretji odstavek 29. člena SZ-1 zadošča tričetrtinsko soglasje za izboljšave, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, v konkretnem primeru za izdelavo novih vrat v lekarno, s čimer ni bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Ko se ugotavlja, ali je za dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba uporabiti definicijo vzdrževanja po ZGO-1, in to različico zakona, ki je veljala v času izvedenih del.
Soglasje za izvedbo del v smislu 29. člena SZ-1 je mogoče veljavno dati tudi za nazaj - kot odobritev že izvedenih del.
Sprememba parkirnega prostora v vhod v lekarno, namestitev plastičnih pohodnih mrež na zelenico in uporaba zelenice za kavarniški vrt so spremembe, ki glede na drugi odstavek 29. člena SZ-1 zahtevajo soglasje vseh solastnikov.
Neustrezna porazdelitev stroškov in drugih bremen v zvezi s solastno stvarjo ni vznemirjanje lastninske pravice v smislu 99. člena SPZ.
Primopredaja z zapisnikom in izročitvijo ključev se opravi pri izročitvi stanovanja, medtem ko primopredajo skupnih delov, naprav in prostorov za posamezne etažne lastnike opravi upravnik.
Dolžnosti upravnika iz ZVKSES ne vsebujejo njegove dolžnosti, da sam odpravi morebitne stvarne napake ali opravi druga manjkajoča dela, ki bi jih sicer moral prodajalec oz. investitor.
Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek z izjavo sodišču, ne pa, če ga izpolni.
Reševanju stroškovnega problema v primeru, ko toženec tekom pravde izpolni zahtevek, je namenjen 158. in ne 157. člen ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027559
ZPP člen 139, 141. ZFPPIPP člen 121.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Ker pritožnik ni navedel dejstev niti dokazov, ki bi potrjevale njegovo zatrjevanje, da ni prejel obvestila za sprejem sklepa za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, saj iz listin v spisu (vročilnice) izhaja drugačno dejansko stanje (torej, da mu je bilo pisanje vročeno na podlagi 141. člena ZPP), je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ko je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, pravilno.
statusni spor - stroškovna odločitev - prosti preudarek
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka po prostem preudarku (prim. 413. člen ZPP) spregledalo pomemben vidik, in sicer, da toženka v času, ko je tožnik (še pred otrokovim rojstvom) na CSD podal izjavo o priznanju očetovstva, ni bila prepričana o njegovem očetovstvu (ob zaslišanju je povedala, da je sedaj, ob preračunavanju datuma zanositve, datuma rojstva in analize DNK, prepričana, da tožnik ni otrokov oče, prej pa o tem še ni bila čisto prepričana). Toženka je dopuščala možnost, da tožnik ni A. A. oče, vendar ga s svojimi dvomi ni seznanila. Tožnika je torej zavestno puščala v veri, da je otrokov oče, čeprav sama o tem ni bila gotova. Ni nepomembno, da je bil tožnik v zmoti glede očetovstva kar pet let. Dilemo o očetovstvu je lahko razrešil le po sodni poti. Opisane dejanske okoliščine utemeljujejo odločitev, da mora toženka tožniku povrniti vse po sodišču prve stopnje priznane stroške pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027463
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1, 299, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZFPPIPP člen 277, 277/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonske zamudne obresti - krivda za zamudo - delno zavrženje tožbe - ne bis in idem - zahtevek za izpolnitev pogodbe - res iudicata
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima tožeča stranka za prisojene obroke kupnine že izvršilni naslov. Namreč zadevna pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravdni stranki sta v njem soglašali z njegovo neposredno izvršljivostjo, skladno z njim pa so prisojeni obroki kupnine tudi že zapadli v plačilo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Ker ima neposredno izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožnici prisodilo zgoraj navedene obroke kupnine, storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen OZ).
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in do njih pride ne glede na dolžnikovo krivdo za zamudo.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Ravnanje sodnika je protipravno, kadar gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse, da se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, ko je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Vsaka napačna uporaba materialnega prava, zaradi katere je razveljavljena odločitev sodišča, še ne pomeni protipravnega ravnanja sodišča.
skupno premoženje bivših zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - podjetje - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca - tek zakonskih zamudnih obresti
V primeru odsvojitve dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca (izvenzakonskega partnerja) skupno premoženje ne preneha, le spremeni obliko. V skupno premoženje tako spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja (oškodovanja) skupnega premoženja zaradi zatrjevanega nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Prikrajšani zakonec lahko svoj položaj v takem primeru učinkovito zavaruje z zahtevkom za plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanega skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00027801
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 24, 35.
stavba - posebni deli stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - spor o lastništvu - zakonske domneve - verjetnost pravice
V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - posledice prometne nezgode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - spor z mednarodnim elementom - avstrijsko pravo - tuja sodna praksa
Tožena stranka se z uporabljenim avstrijskim pravom strinja, sodišču prve stopnje pa neutemeljeno očita, da ni upoštevalo avstrijske prakse. Res mora sodišče pravo (tudi tuje) poznati in uporabiti po uradni dolžnosti ter pri tem upoštevati tudi ustaljeno sodno prakso, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravil in prakse. Tožena stranka je višini vtoževane odškodnine sicer nasprotovala, a brez konkretizirane podlage. Svojih trditev, da 4.500 EUR (kolikor je tožnici že priznala in izplačala) predstavlja pravično denarno odškodnino, ni z ničemer izkazala. Če je menila, da je navedeni znesek v skladu z ustaljeno avstrijsko prakso v podobnih primerih, bi se morala na takšno prakso specificirano sklicevati. Ni naloga sodišča, da ob pomanjkljivi trditveni podlagi strank pri (tujih) sodiščih opravlja poizvedbe o njihovi sodni praksi.
Kot izhaja iz obsežne in ustaljene sodne prakse (II Ips 179/2009), je bistveno pri presoji utemeljenosti izključitve zavarovalnega primera, ali je imel zavarovanec dejansko možnost, da takoj po dogodku obvesti policijo. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da te možnosti ni imela.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027728
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje zakonca - razpad življenjske skupnosti - razveza zakonske zveze - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - trditveno in dokazno breme
Ker je vse povečanje vrednosti nepremičnine do 23.11.2008 rezultat skupnega dela pravdnih strank v času zakonske zveze in finančnih sredstev, pridobljenih z delom v tem času, gre nedvomno za skupno premoženje pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027468
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 212, 219, 219/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8, 154, 154/3, 155.
varstvo služnosti - stvarna služnost - služnostna pravica - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izvrševanje služnosti - vsebina služnosti - dokazno breme - priposestvovalna doba - stroški postopka - načelo potrebnosti - težko nadomestljiva škoda
Pritožnica priznava, da s pravno prednico vožnjam nikoli nista nasprotovali. Ne izpodbija ugotovitev sodišča, da so bile vožnje stalne, zlasti pa ne ugotovitve, da tožnikom nikoli nista povedali, da jim vožnje dovoljujeta le občasno – iz hvaležnosti oziroma do preklica. Stalno izvajanje voženj, ki ga lastnik služeče stvari dovoljuje brez omejitev in opozoril o začasnem dovoljenju, ne predstavlja zlorabe njegovega zaupanja.
Ne le tožnik, pač pa tudi toženka v navedbah in vse zaslišane priče so potrdile tožbene navedbe, da so se vožnje z osebnimi vozili izvajale v več kot v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi. Zato dodatno dokazovanje z listinami iz uradnih evidenc o vpisu tožnikovih osebnih vozil v register ni bilo potrebno.