uporabnina - solastnina na nepremičnini - upravičenja solastnika - onemogočanje uporabe nepremičnine solastniku - neupravičena obogatitev - menjava ključavnice
Tožnica ni uspela dokazati, da bi jo toženec oviral pri uporabi solastne hiše. Tako niso izpolnjeni pogoji za obogatitveni zahtevek. Med solastniki pa je treba dokazati, da kdo uporablja stvar v celoti, oziroma krši pravice drugih solastnikov.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.
ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora
Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče presoja le dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovora, ne pa tudi utemeljenosti uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnosti in utemeljenosti upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je prva vloga, s katero lahko dolžnik nasprotuje v predlogu za izvršbo postavljenemu zahtevku za plačilo obveznosti. Ti ugovori niso omejeni zgolj na prerekanje obveznosti iz razloga ker obveznosti ni ali je ta manjša (npr. tako imenovana negativna dejstva, ugovor prenehanja obveznosti …), temveč tudi, da za sodno uveljavljanje zahtevka niso izpolnjene posebne predpostavke, če jih zakon tako določa. Ena od teh je določena tudi v četrtem odstavku 27. člena ZDOdv. Ta določa, da se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
Tožnica je torej tožencu dne 25. 4. 2013, ker je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas, enako kot ostalim delavcem, plačala regres za letni dopust v celoti. S tem, ko je tožencu delovno razmerje dne 7. 5. 2013 prenehalo, je odpadla podlaga za plačilo regresa za letni dopust nad sorazmernim delom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030152
KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 22.
odvzem tuje premične stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitev - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - enako varstvo pravic
Iztrganje pomeni način odvzema tuje stvari, medtem ko je pojem prilastitve sam po sebi tako jasen, da dodatna konkretizacija ni potrebna, obdolžencu pa tudi omogoča učinkovito obrambo. Zaradi opisanega načina odvzema premičnin in njihove prilastitve tudi ne drži, da je izrek sam s sabo v nasprotju (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
spor o stvarni pristojnosti - vrednost spornega predmeta - višina tožbenega zahtevka - denarna odškodnina
Iz tožbenih navedb izhaja, da znaša celotna utrpljena škoda, za katero se zahteva odškodnina, 127.300 EUR, vendar zahteva tožeča stranka le odškodnino v okviru zakonske omejitve na trikratnik pavšalne odškodnine (15.750 EUR), kar ob upoštevanju že priznane odškodnine v višini 5.250 EUR znaša 10.500 EUR. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zahteva 127.300 EUR, zaradi česar okrajno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje v zadevi, je tako napačna.
Kot izhaja iz obsežne in ustaljene sodne prakse (II Ips 179/2009), je bistveno pri presoji utemeljenosti izključitve zavarovalnega primera, ali je imel zavarovanec dejansko možnost, da takoj po dogodku obvesti policijo. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da te možnosti ni imela.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00027801
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 24, 35.
stavba - posebni deli stavbe - vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe - spor o lastništvu - zakonske domneve - verjetnost pravice
V skladu s svojim namenom ZVEtL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Ravnanje sodnika je protipravno, kadar gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse, da se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, ko je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Vsaka napačna uporaba materialnega prava, zaradi katere je razveljavljena odločitev sodišča, še ne pomeni protipravnega ravnanja sodišča.
ZFPPIPP člen 396, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - nejasna izjava - pogojno priznanje terjatev
Poleg tega iz seznama ni razvidno, kakšni so zneski neplačanih priznanih terjatev. Ker je pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), mora biti to iz seznama jasno in nedvoumno razvidno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
plačilo odvetniških storitev - trditveno breme - izpoved stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
Izpoved zakonite zastopnice tožeče stranke, ki je opisala več pravnih zadev, v katerih je bil stranka toženec osebno, ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00027728
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje - posebno premoženje zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - vlaganje zakonca - razpad življenjske skupnosti - razveza zakonske zveze - premoženje, pridobljeno po razvezi zakonske zveze - trditveno in dokazno breme
Ker je vse povečanje vrednosti nepremičnine do 23.11.2008 rezultat skupnega dela pravdnih strank v času zakonske zveze in finančnih sredstev, pridobljenih z delom v tem času, gre nedvomno za skupno premoženje pravdnih strank.
pritožba - umik pritožbe - stroški za odgovor na pritožbo
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00028099
ZPP člen 254, 254/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355. OZ člen 6, 6/2, 83, 381, 934, 943, 943/1, 943/2.
poškodba v prometni nezgodi - zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - izvedenec medicinske stroke - predlog za postavitev novega izvedenca - rentni zahtevek - mesečna renta - zapadlost terjatve - zapadlost zavarovalnine in tek obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - procesne obresti - davčna obveznost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustna pritožbena novota - delna razveljavitev sodbe - ustavna pravica do pritožbe
Stališče tožnika, da dodatni 14-dnevni rok za izpolnitev obveznosti velja le pred vložitvijo tožbe, potem pa rok za plačilo teče od takrat, ko je bilo dejansko možno ugotoviti dokončno stanje, ki dokazuje v zavarovalni pogodbi določen procent invalidnosti, je materialnopravno zmotno, saj nima opore v 934. členu OZ niti v 9. členu Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje.
Gre za dopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP). Šele s prejemom sodbe je namreč tožena stranka lahko ugotovila, da sodišče ni upoštevalo med pravdnima strankama nespornega dejstva, da toženka tožniku mesečno nakazuje rento.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00027559
ZPP člen 139, 141. ZFPPIPP člen 121.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Ker pritožnik ni navedel dejstev niti dokazov, ki bi potrjevale njegovo zatrjevanje, da ni prejel obvestila za sprejem sklepa za dopolnitev predloga za taksno oprostitev, saj iz listin v spisu (vročilnice) izhaja drugačno dejansko stanje (torej, da mu je bilo pisanje vročeno na podlagi 141. člena ZPP), je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ko je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, pravilno.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.