ZZZDR člen 129, 129a. ZPP člen 153, 153/3, 153/4, 214, 214/2, 249, 249/1, 408, 408/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 46.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - preživljanje skupnih otrok - potrebe otroka - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - otrokova korist - porazdelitev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - nagrada in stroški izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnitev izvedenskega mnenja - dodatno izvedensko mnenje - določitev izvedenca po uradni dolžnosti - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za sodnega izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - stroški iz sredstev sodišča
Pritožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih ne bi mogel delati poln delovni čas. Pomoč staršev je sam opredelil kot njuno darilo, kot tako pa je bilo pravilno upoštevano v okviru njegovih zmožnosti. Niti dejstvo, da toženka ne plačuje preživnine, niti odobritev socialne pomoči ne zmanjšujeta njegovih zmožnosti za prispevanje k preživljanju otrok. Utemeljeno pa je pritožnikovo zavzemanje za višje ovrednotenje premoženjskih sposobnosti matere. V sodbi je ugotovljeno, da ima lasten kozmetični salon in da je družbenica v več podjetjih. Sama je izpovedala o mesečnih stroških lizinga, kredita in hčerinega jahanja. Pritožnik utemeljeno opozarja, da že ti stroški kažejo na to, da so njeni dohodki višji od ugotovljenih v sodbi. Poleg tega pritožnica v odgovoru na pritožbo ni oporekala navedbam o poslovanju družbe A. d.o.o., niti navedbam o oddajanju poslovnega prostora v najem, in da oboje predstavlja vir dohodka. Izpovedala je sicer, da je le 1% družbenica v navedeni družbi, vendar je to v nasprotju z izpiskom iz sodnega registra, ki potrjuje pritožnikovo navedbo. Upoštevaje tožnikov predlog o razporeditvi preživninskega bremena ter glede na to, da so preživninske zmožnosti staršev primerljive ter da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo očetu in je s tem večji del skrbi za njun razvoj na njem, na drugi strani pa mati skrbi za še enega otroka, je pravilna razporeditev preživninskega bremena na polovico.
ZST-1 člen 12, 13, 13/1, 14a, 14a/3. ZPP člen 105a.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za taksno oprostitev - določitev roka za plačilo takse - začetek teka roka - obročno plačilo sodne takse
Izpodbijana odločitev, s katero je sodišče toženčevo pritožbo zoper sodbo štelo za umaknjeno (105a. člen ZPP), je pravilna, saj toženec v petnajstdnevnem roku od prejema sklepa o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse (zoper katerega ni podal pritožbe) ni plačal sodne takse.
Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23.
nadurno delo - službena pot - povrnitev stroškov za izobraževanje - delovni čas
S tem, ko se je tožnik udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil z dela odsoten, toženka pa mu je bila dolžna plačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela. Toženka mu je priznala odsotnost 8 ur dnevno, kar je pravilno.
Nadure, za katere tožnik zahteva plačilo, predstavljajo ure, ki jih je porabil za pot na izobraževanje in z izobraževanja. Ker ni šlo za službeno pot, se te ure ne štejejo v delovni čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00027473
ZASP člen 81. OZ člen 193, 198, 346. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za uporabo glasbenih del - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - primerna tarifa - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok - neupravičena pridobitev - deljiva terjatev - licenčna analogija - tek zakonskih zamudnih obresti - kršitev pravice do izjave
Ob določitvi zneska 0,198 EUR na naročnika mesečno vprašanje dvotirnega uveljavljanja nadomestila v ločenih postopkih še ni bilo aktualno. Nadgradnjo stališča Vrhovnega sodišča RS o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabna licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na zadnje pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA po sklenitvi omenjene licenčne pogodbe ostal nespremenjen).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 5, 5/4.. ZDR člen 120, 122.. ZJU člen 106, 107.. ZPol člen 67b, 68, 68/1, 68/1-4.. ZODPol člen 45a, 45a/1, 45a/2, 45a/3, 45a/4, 45a/5, 45a/6.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - plačilo razlike plače - delo policista - pripravništvo - obvezno usposabljanje
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da se zaposlitev kandidata za policista ne šteje za pripravništvo. Po četrtem odstavku 5. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi se v napredovalno obdobje ne všteva čas pripravništva, kar je bila podlaga za izdajo izpodbijanih odločb tožene stranke, s katerima je bila dokončno zavrnjena zahteva tožnice, naj se ji delo v spornem času šteje v napredovalno obdobje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v navedenem času ni šlo za pripravništvo, je tožbenemu zahtevku iz naslova napredovanja utemeljeno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028466
ZVKSES člen 23, 23/2, 23/3, 29. OZ člen 662, 663, 663/2, 663/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odgovornost za solidnost gradbe - odgovornost prodajalca - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - napake v solidnosti gradbe - stvarne napake na skupnih delih stavbe - sanacija napak - skrite napake - jamčevanje za skrite napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni rok - rok za uveljavljanje napak gradbe - prekluzivni rok za grajanje napak - grajanje napak - aktivna legitimacija upravnika - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne glede na to, da je tožeča stranka grajala napake že 8. 4. 2014, tožbo pa vložila šele 10. 12. 2015, je ugovor poteka prekluzivnega roka za uveljavljanje odprave skritih napak neutemeljen, ker se je toženka na poziv tožeče stranke (dopis z dne 8. 4. 2014) za odpravo napak odzvala in ne le v dopisu z dne 12. 12. 2014 upravnika obvestila, da bo pričela s sanacijo napak na strehi objekta (vključno s tistimi, ki se nanašajo na nagubanost folije na vogalih, lokalna mesta zastajanja vode ter luknje v foliji), pač pa tudi začela z nekaterimi deli za odpravo teh napak. S tem je tožnike zavedla, da bo napake sama sanirala, kar pomeni, da bi bila v tem primeru tožba nepotrebna (tretji odstavek 663. člena OZ).
Upravnik je za vložitev tožbe na odpravo napak na skupnih delih stavbe legitimiran na podlagi 29. člena ZVKSES, kar pa ne ovira etažnih lastnikov, da tudi sami uveljavljajo stvarne napake na skupnih prostorih.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoče telesne bolečine - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - odmera odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Kar je sodišče presojalo kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (bolečine, do katerih prihaja ob spremembi temperatur in ki jih povzroča titanium ploščica, ki je vgrajena v tožnikovo čeljust), je v resnici škoda iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Komaj opazna brazgotina odraslega moškega, ki jo je mogoče zakriti z brado, predstavlja manjšo spremembo v oškodovančevem videzu in ne ustreza pravnemu pojmu skaženosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00027463
OZ člen 40, 40/2, 87, 87/1, 299, 378. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 17, 20a, 20a/1. ZFPPIPP člen 277, 277/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - ničnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - pravnomočno razsojena stvar - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonske zamudne obresti - krivda za zamudo - delno zavrženje tožbe - ne bis in idem - zahtevek za izpolnitev pogodbe - res iudicata
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da ima tožeča stranka za prisojene obroke kupnine že izvršilni naslov. Namreč zadevna pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pravdni stranki sta v njem soglašali z njegovo neposredno izvršljivostjo, skladno z njim pa so prisojeni obroki kupnine tudi že zapadli v plačilo (prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Ker ima neposredno izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava (17. člen ZIZ), je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožnici prisodilo zgoraj navedene obroke kupnine, storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Dolžnost plačila zakonskih zamudnih obresti je zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen OZ).
Zamudne obresti so objektivna posledica zamude in do njih pride ne glede na dolžnikovo krivdo za zamudo.
izbira kandidata za delovno mesto - direktor - javni zavod - sodno varstvo - neizbrani kandidat
V obravnavanem primeru je pristojni organ za imenovanje direktorja zavoda, to je svet zavoda, sprejel (le) sklep o imenovanju direktorice in ne posebnega sklepa o izbiri (oziroma neizbiri drugih prijavljenih kandidatov), kar pa na obseg sodnega varstva ne vpliva.
Izbrani kandidat v razpisnem postopku, imenovan za direktorja zavoda, ni sospornik, zlasti ne enotni (nujni) sospornik (v smislu določb 196. člena ZPP), v sodnem sporu, ki ga neizbrani kandidat sproži pred sodiščem na podlagi 36. člena ZZ.
Skladno z določbo 36. člena ZZ ni dovolj, da sodišče ugotovi le kršitev razpisnega postopka, saj mora ugotoviti, da bi konkretna kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oziroma da bi bila zaradi ugotovljene kršitve postopka odločitev sveta zavoda lahko drugačna, če nepravilnosti ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do kršitve v razpisnem postopku prišlo, ker je razpisna komisija sprejela vsebinsko odločitev, ki je v pristojnosti sveta zavoda tožene stranke, kar je v nasprotju s 36. členom Poslovnika. Pravilno je tudi presodilo, da je bil s tem tožnik izločen iz izbirnega postopka in svet zavoda o njegovi kandidaturi sploh ni odločal ter da mu je bila s tem odvzeta možnost potegovati se za imenovanje za direktorja tožene stranke. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da so že navedene kršitve v postopku zadostni razlog, zaradi katerega je izpodbijani sklep o imenovanju direktorice nezakonit. Čeprav so ugotovljene kršitve v razpisnem postopku glede pristojnosti organov, ki v tem postopku odločajo, to še ne pomeni, da gre avtomatično za kršitev, ki je lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Za takšno kršitev gre le, če je bila presoja (razpisne komisije in obenem sveta zavoda, ki je njen sklep brez posebnega preverjanja upošteval), da neizbrani kandidat, ki je bil iz postopka že v začetni fazi izločen zaradi ocene, da pogojev ne izpolnjuje, napačna in če tožnik kot kandidat za direktorja izpolnjuje vse pogoje za njegovo imenovanje, vključno z med strankama spornim pogojem, ki se nanaša na petletne vodstvene izkušnje. Tega pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni preverjalo, čeprav bi to moralo storiti, ker gre za odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika
Ravnanje sodnika je protipravno, kadar gre za nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse, da se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, ko je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Vsaka napačna uporaba materialnega prava, zaradi katere je razveljavljena odločitev sodišča, še ne pomeni protipravnega ravnanja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026754
OZ člen 7, 82, 82/1, 101, 101/2, 190, 282/1, 653, 653/1, 653/4. ZPP člen 213.
gradbena pogodba - pogodba o delu - pogodbena vrednost - dogovor o ceni del - dodatna dela - nujna nepredvidena dela - prevzem dela - pogoji za prevzem - bančna garancija za odpravo napak - pravilo sočasne izpolnitve - zavrnitev dokazov - pogodbena kazen zaradi zamude - neupravičena obogatitev - nesorazmernost
Pogodbeni stranki sta se ob prevzemu del sprli glede vrednosti del. Višina zneska na bančni garanciji naj bi bila ključni dokaz o dokončni vrednosti del. Zato je tožena stranka v višini 40.874,00 EUR ni želela sprejeti in tudi v pravdi pogojuje plačilo le z garancijo, ki naj se glasi na znesek 38.508,49 EUR.
Ker je tožena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler ji tožena stranka ne izroči nove garancije v višini kot je nižja od zneska v ponujeni garanciji, to pa je nesorazmerna zahteva, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo toženi stranki naložiti v smislu drugega odstavka 101. člena OZ plačilo takrat, ko ji bo tožeča stranka izročila garancijo v višini 38.508,49 EUR.
Ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da je že ob podpisu Aneksa, ko je bila večina del tudi že končana, tožeča stranka vedela, da je povišanje pogodbene cene za 10%, prenizko, pa ga je podpisala brez pridržka, se neutemeljeno sklicuje na kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, saj jih je ta dolžna izpolniti le tako kot se glasijo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00027468
ZTLR člen 54, 54/1. SPZ člen 212, 219, 219/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 8, 154, 154/3, 155.
varstvo služnosti - stvarna služnost - služnostna pravica - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje služnosti - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - izvrševanje služnosti - vsebina služnosti - dokazno breme - priposestvovalna doba - stroški postopka - načelo potrebnosti - težko nadomestljiva škoda
Pritožnica priznava, da s pravno prednico vožnjam nikoli nista nasprotovali. Ne izpodbija ugotovitev sodišča, da so bile vožnje stalne, zlasti pa ne ugotovitve, da tožnikom nikoli nista povedali, da jim vožnje dovoljujeta le občasno – iz hvaležnosti oziroma do preklica. Stalno izvajanje voženj, ki ga lastnik služeče stvari dovoljuje brez omejitev in opozoril o začasnem dovoljenju, ne predstavlja zlorabe njegovega zaupanja.
Ne le tožnik, pač pa tudi toženka v navedbah in vse zaslišane priče so potrdile tožbene navedbe, da so se vožnje z osebnimi vozili izvajale v več kot v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi. Zato dodatno dokazovanje z listinami iz uradnih evidenc o vpisu tožnikovih osebnih vozil v register ni bilo potrebno.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je jasno razvidno (pravilno) stališče sodišča prve stopnje, da za obstoj nepremagljivih ovir sama za sebe ne zadošča okoliščina, da je bila nekomu odvzeta prostost (da je prestajal zaporno kazen oziroma da je bil nameščen na forenzičnem oddelku), ampak, da je potrebno konkretno presojati (kar je v konkretnem primeru tudi storilo), v kakšni meri je bil nekomu iz tega razloga dostop do uresničevanja pravice do sodnega varstva (dejansko) onemogočen.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/4, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1, 267, 267/2, 274, 274/1, 319. OZ člen 642.
ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški in nagrada izvedenca - strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca - določitev plačila in izplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odločanje o stroških in nagradi izvedenca v posebni pravdi - zavrženje tožbe
Za individualizacijo spora oziroma zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, sta relevantna izrek odločbe in dejanska podlaga odločbe.
Pritožnici ni mogoče pritrditi v razlogovanju, da sodišče ni zavrnilo presežka zahtevka tožeče stranke na plačilo nagrade in stroškov za izvedensko delo. Sodišče je v postopku zavarovanja dokazov nagrado in stroške tožeči stranki odmerilo, kar pomeni, da je upoštevaje dogovorjeno ceno za izdelavo izvedenskega dela, določilo znesek, do katerega je strokovna institucija upravičena.
O nagradi in stroških izvedenca lahko s sklepom odloči zgolj sodišče, ki je izvedenca angažiralo in zgolj v tistem postopku, v katerem ga je angažiralo. Zoper sklep, s katerim je odločeno o nagradi in stroških izvedenca, imajo pravico do pritožbe stranke in izvedenec. Izvedenec ima pravico do pritožbe, če je njegov stroškovni zahtevek zavrnjen oziroma ima pritožbo le zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen višji stroškovni zahtevek. To pa pomeni, da je sodišče odločilo o nagradi in stroških izvedenca, ki jih je dolžna nositi stranka. V posebni pravdi nagrade in stroškov izvedenca le-ta kot glavnega zahtevka ne more uveljavljati.
ZPP člen 13, 181, 181/2. ZZZDR člen 81, 81a, 81a/3, 124. ZPIZ-2 člen 54.
pravica zakonca do preživnine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - vdovska pokojnina - dolžnost preživljanja zakonca - preživninska obveznost otrok
Ugotovitvena tožba se vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo korist od vložitve takšne tožbe. Pravna korist je lahko tudi premoženjskega značaja in sicer pravica do vdovske pokojnine po razvezanemu zakoncu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026664
ZPP člen 158, 413. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216.
umik predloga - povrnitev stroškov postopka - porazdelitev stroškov - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po 413. členu ZPP v zvezi s 35. členom ZNP o stroških v postopkih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče po prostem preudarku. Pravilna je ugotovitev, da je postopek tekel v interesu obeh udeležencev. Skladna s to ugotovitvijo je odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ne pa tudi odločitev, da stroške, nastale z izvedbo dokaznega postopka, trpi le nasprotna udeleženka, ki je bila v postopku aktivna in predlagala izvedbo dokazov. Prav zaradi tega, ker je postopek tekel v interesu obeh udeležencev, je prav, da si te stroške razdelita.
Proces sprejemanja dokazne ocene je zaključen šele, ko se dokazni postopek sklene. Šele tedaj sprejme sodnik v sodbi dokazno oceno, ki sledi metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni očitki glede spremenjene dokazne ocene niso utemeljeni, saj sodišče sprejme dokazno oceno v meritorni odločbi, ko oceni vse izvedene dokaze skupaj in vsakega posebej ter nato odloči na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodnik pa tudi ni vezan na dokazno oceno sodišča v prejšnjem sojenju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zato lahko (ponovno) naredilo dokazno oceno izvedenih dokazov ter glede obsega škode, ki je nastala kot posledica škodnega dogodka, izvedene dokaze presodilo drugače kot v prejšnjem sojenju.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - posledice prometne nezgode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - spor z mednarodnim elementom - avstrijsko pravo - tuja sodna praksa
Tožena stranka se z uporabljenim avstrijskim pravom strinja, sodišču prve stopnje pa neutemeljeno očita, da ni upoštevalo avstrijske prakse. Res mora sodišče pravo (tudi tuje) poznati in uporabiti po uradni dolžnosti ter pri tem upoštevati tudi ustaljeno sodno prakso, vendar pa morajo stranke podati trditve, ki terjajo uporabo določenih pravil in prakse. Tožena stranka je višini vtoževane odškodnine sicer nasprotovala, a brez konkretizirane podlage. Svojih trditev, da 4.500 EUR (kolikor je tožnici že priznala in izplačala) predstavlja pravično denarno odškodnino, ni z ničemer izkazala. Če je menila, da je navedeni znesek v skladu z ustaljeno avstrijsko prakso v podobnih primerih, bi se morala na takšno prakso specificirano sklicevati. Ni naloga sodišča, da ob pomanjkljivi trditveni podlagi strank pri (tujih) sodiščih opravlja poizvedbe o njihovi sodni praksi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030152
KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.. URS člen 22.
odvzem tuje premične stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitev - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izvedensko mnenje - enako varstvo pravic
Iztrganje pomeni način odvzema tuje stvari, medtem ko je pojem prilastitve sam po sebi tako jasen, da dodatna konkretizacija ni potrebna, obdolžencu pa tudi omogoča učinkovito obrambo. Zaradi opisanega načina odvzema premičnin in njihove prilastitve tudi ne drži, da je izrek sam s sabo v nasprotju (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).